Generalna skupščina Združenih narodov je 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami opredeljuje kot: "Vsako dejanje nasilja na podlagi spola, ki je posledica ali ima lahko za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem bodisi v zasebnem življenju". Izraz nasilje na podlagi spola uporabljamo za vse oblike nasilja, ki so posledica neenakosti med spoloma in je usmerjeno proti osebi zaradi njenega spola ali spolne usmerjenosti.
V okviru obeležitve mednarodnega dne boja proti nasilju nad ženskami po vsem svetu, od 25. novembra do vključno 10. decembra, potekajo dnevi akcij proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola.
Nasilje v družini je kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) določa, da je nasilje vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja in telesno kaznovanje otrok.
Na Centru za socialno delo Južna Primorska beležimo
največ psihičnega nasilja, ki je običajno pridruženo vsem ostalim oblikam nasilja v družini. S prepoznavanjem psihičnega nasilja imajo težave žrtve same, še težje pa ga prepoznajo organi in strokovne službe, ki o tem odločajo. Psihično nasilje je namreč zelo težko dokazati, hkrati pa se njegovo resnost minimalizira, ker na žrtvi ne pušča vidnih fizičnih posledic. Številne raziskave kažejo, da v primerjavi s fizičnim nasiljem, psihično nasilje pušča bistveno globje in resnejše posledice.
Povezava.
Nasilje nad ženskami in nasilje nad dekleti je prisotno v vseh kulturah in družbenih slojih. Raziskave kažejo, da vsaka četrta ženska v Evropski uniji vsakodnevno doživlja nasilje v svojem domu ali izven njega. Nacionalna raziskava o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih je pokazala, da je vsaka druga ženska v Sloveniji od dopolnjenega 15. leta starosti (56,1 %) doživela eno od oblik nasilja. Posledice nasilja nad ženskami poleg žensk žrtev nasilja prizadenejo tudi njihove družine, prijateljice/prijatelje in družbo kot celoto.
V Republiki Sloveniji je na letni ravni v povprečju med pet in sedem umorov zaradi intimno-partnerskega nasilja. Intimno-partnerski umori in poskusi umorov so oblika nasilja, ki prizadene ženske v nesorazmerno višjem deležu kakor moške in so najpogostejši vzrok nasilnih in namernih smrti žensk.
Pravica do življenja brez nasilja je temeljna človekova pravica, ki mora biti zagotovljena vsaki ženski. Nihče nima pravice izvajati katerokoli od oblik nasilja nad drugo osebo.
Organi in organizacije, ki delujemo na področju preprečevanja, obravnave in pregona nasilja si prizadevamo k ničelni toleranci do nasilja in pozivamo vse, ki nasilje opazijo ali izvejo zanj, da o nasilju obvestijo pristojne službe.
Žrtve pogosto svoje izkušnje nasilja iz sramu ter iz strahu pred povzročiteljem nasilja ne razkrijejo in ne prijavijo. Skrbi jih tudi kakšen bo odziv okolice, ko bodo spregovorile o svoji izkušnji nasilja. Glede na dejstvo, da krog nasilja, ki ponazarja dinamiko nasilja, lahko prekinemo šele, ko izstopimo iz njega, spodbujamo vse, ki doživljajo nasilje, da poiščejo pomoč in nasilje prijavijo, da ga bodo pristojne službe lahko pričele obravnavati.
V skladu z zakonodajo je tako na nacionalni kot na regijski ravni oblikovana mreža različnih oblik pomoči žrtvam nasilja v družini v okviru katere imajo žrtve na voljo psihosocialno pomoč in svetovanje, pravno svetovanje ter namestitvene kapacitete.
V kolikor ste žrtev nasilja ali ste v svojem okolju zaznali, da nekdo doživlja nasilje, kontaktirajte policijo na številkah 113, 080 12 00 (anonimna telefonska številka) ali katerega od spodaj navedenih enot centrov za socialno delo in/ali nevladnih organizacij.
SEZNAM KONTAKTOV V OKVIRU MREŽE POMOČI ZA ŽRTVE NASILJA JUŽNA PRIMORSKA:
Center za socialno delo Južna Primorska, Prisoje 1, 6000 Koper, tel.: 05 66 34 543
o Enota Izola, Cesta v Pregavor 3/a, 6310 Izola, tel.: 05 66 22 694
o Enota Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper, tel.: 05 66 34 550, 05 66 34 570
o Enota Piran, Obala 114, 6320 Portorož, tel.: 05 67 12 300
o Enota Sežana, Kosovelova ulica 4 b, 6210 Sežana, tel.: 05 70 74 200
o Regijska Varna hiša Kras tel.: 05 62 02 442, 070 754 530, www.vhkras.si
o Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam
o Koordinatorica za preprečevanje nasilja Prisoje 1, 6000 Koper, tel.: 05 66 34 579
o Krizni center za otroke in mladostnike – Marelična hiša Kolarska ulica 10, 6000 Koper, tel.: 05 66 34 599, 041 303 203
o Krizni center za žrtve nasilja Južna Primorska tel.: 05 90 39 590, 040 303 669
Društvo za nenasilno komunikacijo, enota Koper Vojkovo nabrežje 10, 6000 Koper, tel.: 05 6393 170, 031 546 098
Pravni center za varstvo človekovih pravic Ulica ob velikih vratih 6, 6000 Koper, tel.: 031 772 737
SEZNAM KONTAKTOV NA NACIONALNI RAVNI:Centri za socialno delo
Policija: 113, 080 12 00 (anonimna telefonska številka)
Društvo za nenasilno komunikacijo, enota Ljubljana
Vojkova cesta 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01 4344 822, 031 770 120
Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja
p. p. 2726, Ljubljana, 1001 Ljubljana, tel.: 01 544 35 13
TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI DELUJEJO 24 UR NA DAN:
SOS TELEFON (brezplačna telefonska številka): 080 11 55
Telefon Petra Klepca (anonimna, brezplačna, modra telefonska številka): 080 15 52
