Prepoznavanje udarnih kraterjev na Zemlji je težavno zaradi aktivnih geoloških in atmosferskih procesov, ki lahko zabrišejo njihove sledi. Za prepoznavanje udarnih kraterjev so bile potrebne podrobne mineraloške, petrografske in geokemične študije, na podlagi katerih je bilo doslej prepoznanih približno 200 kraterjev. Najstarejši so stari 3,4 milijarde let; najstarejša ohranjena udarna struktura je stara 2,02 milijarde let. Kljub omejenim informacijam vemo, da so ti resno vplivali na geološki in biološki razvoj na Zemlji. Razpravljali bomo tudi o učinkih, ki jih povzroči trk, in o trenutnih strategijah za preusmeritev potencialno nevarnih asteroidov za naš planet.
Zadnji val krede - Alessandro Montanari (Geološki observatorij Coldigioco, Italija)Kamnine z nenavadnimi značilnostmi, katerih starost lahko uvrstimo med mezozojsko in kenozojsko dobo so bile najdene na dalmatinskih otokih Hvar in Brač. Tovrstne kamnine naj bi nastale po udarcu cunamija. To kaže na možno povezavo z udarcem oz. učinki asteroida Chicxulub na območju današnjega Yucatana (Mehika), ki sovpada z eno najpomembnejših sprememb v zgodovini življenja na Zemlji, ko je izumrlo veliko živih vrst, med njimi tudi dinozavri. Udarec asteroida Chicxulub naj bi povzročil cunami z globalnimi posledicami, ki je takrat prizadel tudi območja, oddaljena približno 10.000 km.
Predavanji bosta izvedeni v angleškem jeziku.
Lokacija: Univerza v Trstu, v predavalnici "A" stavbe "O" v univerzitetnem kampusu pri Svetem Ivanu
