Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Sežana, 26. avgust 2022
.
.
..
.
.
.
NAGRADA OBČINE SEŽANA: STOJAN GORUP
Življenjsko pot in uspehe Stojana Gorupa so zaznamovale številne družbene prelomnice, ki jih je znal odlično izkoristiti v prid razvoju Občine Sežana.
Pomemben vir njegovega znanja, inovativnih idej in zamisli je bila Ekonomska fakulteta, po kateri se je leta 1975 kot diplomirani ekonomist vrnil na Kras. Zaposlil se je v sežanskem zunanjetrgovinskem podjetju Jadran na področju ekonomskih analiz in planiranja. Tako se je že v mladih letih, v času, ko marsikdo išče svoje življenjske priložnosti daleč od doma, odločil ostati zvest svoji domači skupnosti.
Po sklenitvi Osimskih sporazumov je bil povabljen v Zavod za prosto cono pri Sežani, vendar je bil projekt vzpostavitve prve mednarodne industrijske proste cone v takratni Jugoslaviji zaustavljen. Leta 1989, ko je nastopila možnost ustanavljanja zasebnih podjetij, se je Zavod prelevil v zasebno mešano družbo skupaj z obrtniškim združenjem dežele Veneto v Italiji. V družbi Sloveneta je Stojan Gorup z leti prevzel njen večinski delež.
Posebej velikega pomena za razvoj Sežane in širše regije je Gorupova vloga pri ustanovitvi Inkubatorja v prelomnem osamosvojitvenem letu 1991. Z novim družbenopolitičnim sistemom in propadom velikih podjetij je bilo treba najti nove trge in nove priložnosti v svetu podjetništva. Gorup je z zanimanjem sistematično spremljal razvoj podjetniškega inkubiranja v svetu in inovativne ideje s posluhom Občine Sežana uspel realizirati v prostorih nekdanje tovarne Iskra. Prvotni namen Inkubatorja – spodbujati in promovirati podjetniško kulturo in pomagati podjetnikom ustvarjati nova podjetja – ostaja nespremenjen še danes. Prav dejstvo, da sežanski inkubator uspešno deluje že več kot 30 let potrjuje, da je bil v zasnovi izbran pravi razvojni koncept prepleta zasebne pobude z javnim partnerstvom z Občino Sežana.
Da sežanski inkubator predstavlja življenjsko delo Stojana Gorupa potrjuje nagrada FENIKS, ki mu jo je podelil upravni odbor Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti. Inkubator Sežana je v času njegovega vodenja postal edini polnopravni član evropskega združenja inovacijskih centrov EBN European Business and Innovation Centres Network iz Slovenije. Stojan Gorup je v obdobju svojega delovanja prispeval k ustanovitvi preko 300 podjetij in 500 delovnih mest tako v občini Sežana kot tudi na celotnem območju regije. S tem je lokalnemu gospodarstvu in sežanskemu inkubatorju postavil trdne temelje, na podlagi katerih še danes ostaja eno najuspešnejših podjetniških podpornih okolij v Sloveniji.
Profesionalna pot je Stojana Gorupa vodila skozi različne vloge. Poleg vodenja domačega je ves čas nesebično delil izkušnje in nudil pomoč pri ustanavljanju novih inkubatorjev v Sloveniji in tujini, v Črni gori, Srbiji, Romuniji, Bocvani, Turčiji in drugje. Na podlagi bogatih izkušenj, kreativnosti in veliko znanja se je izkazal tudi kot predsednik Upravnega odbora Združenja inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije, pri katerem je sodeloval tudi kot ustanovni član.
Gorup je velik ljubitelj narave, predvsem rodnega Krasa, za katerega si od nekdaj želi večje prepoznavnosti. S svojo zagnanostjo je pomagal odpreti nove možnosti za razvoj Krasa s čezmejnim projektom KRAS – CARSO, v okviru katerega je zaživel Živi muzej Krasa in se je rodila ideja za vzpostavitev čezmejnega geoparka. S svojo ekipo je za Občino Sežana pripravil tudi študijo o možnostih realizacije projekta ekološke poslovne cone, ki je bila tudi širše predstavljena na Gospodarski zbornici Slovenije kot prva tovrstna študija v Sloveniji.
Poleg številnih poklicnih dosežkov Stojana Gorupa odlikuje tudi velika ljubezen do fotografije, s katero beleži edinstvene trenutke časa in krajev. Prikazuje jih na razstavah, marsikatera njegova fotografija pa je bila tudi nagrajena. Deluje v Foto klubu Žarek Sežana, kjer zna s svojo zagnanostjo navdušiti in spodbujati tudi mlade.
V zahvalo za dolgoletno strokovno in družbeno odgovorno delo pri razvoju gospodarstva v občini Sežana in širšem prostoru Stojanu Gorupu Občina Sežana s ponosom podeljuje najvišje občinsko priznanje – Nagrado Občine Sežana za leto 2022.
.
.
.
PRIZNANJE OBČINE SEŽANA: ALBIN ŽNIDARČIČ
Albin Žnidarčič nedvomno sodi med tiste posameznike, ki svoje življenje velikodušno posvečajo delovanju v družbeno dobro. Odlikuje ga predano delo na področju planinarstva in izjemna skrb za okolje.
Albin Žnidarčič je član Planinskega društva Sežana že polnih dvajset let, kjer ves čas pomembno prispeva k njegovemu uspešnemu delovanju. Skozi dve desetletji je v društvu opravljal različne odgovorne vloge in bil aktiven v njegovih organih. Trenutno je njegov podpredsednik. Prizadeval si je za ustanovitev Odseka za varstvo gorske narave in Odseka gorskih stražarjev. Z njegovim prihodom v sežansko planinsko društvo je ponovno zaživel tudi Odsek markacistov. Šolani markacisti se aktivno vključujejo v Meddruštveni odbor primorskih planinskih društev ter sodelujejo v Komisiji za planinske poti in s Planinsko zvezo Slovenije.
Izjemno pomemben je tudi njegov prispevek v organih Planinske zveze Slovenije, kjer je bil vrsto let član glavnega odbora pri Komisiji za planinske poti in vodja tehnične skupine za nadelavo planinskih poti v visokogorju. Bil je tudi predsednik Meddruštvenega odbora Primorsko-Notranjskih planinskih društev in pobudnik organizacije Dneva slovenskih planincev ter skupščine Planinske zveze Slovenije.
Albin Žnidarčič ima neizmerno rad svoj Kras. Zaveda se pomena varstva narave in urejenosti planinskih poti, ki so ključne za razvoj pohodništva, rekreacije in zdravega načina življenja. Posebno skrb namenja tudi čiščenju, urejanju in označevanju planinske infrastrukture v občini Sežana, ki jo uporabljajo planinci, pohodniki, rekreativci in kolesarji. Za dodatno obogatitev teh poti je poskrbel s planinskimi tablicami in drugimi oznakami, s čimer je zagotovil njihovo boljšo preglednost. Njegova predanost lokalnemu okolju se kaže tudi skozi vključevanje v številne tematske projekte znotraj občine Sežana.
Njegova ljubezen do planinarstva in želja za njegov razvoj se kaže tudi v organiziranju in vodenju planinskih tečajev, na katerih se izobražujejo kadri, ki delujejo v okviru planinskih društev pod okriljem Planinske zveze Slovenije.
Svoje neprecenljivo planinsko znanje in izkušnje predaja naprej tudi kot urednik in sodelavec pri pripravi raznih kart in vodnikov. Sodeloval je pri izidu planinske karte »Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras« ter pri projektu planinske karte območja Krasa in zaledja Trsta, pravkar pa piše in ureja Vodnik po planinskih poteh Planinskega društva Sežana, ki bo izšel ob 70. obletnici obstoja društva.
V zahvalo za bogat dolgoleten doprinos na področju slovenskega planinstva in k delovanju Planinskega društva Sežana prejme Albin Žnidarčič priznanje občine Sežana za leto 2022.
.
.
.
PLAKETA SREČKA KOSOVELA: PETER GEC IN BRANKO MOŽE
V letošnjem avgustu praznujemo jubilejni 50. praznik terana in pršuta. Od prvega srečanja pridelovalcev terana in pršuta v letu 1970 pa vse do danes se tradicija ni pretrgala, razen v preteklih dveh letih, ko nam jo je prekinila epidemija. V vseh teh letih se je trenutno eden najstarejših slovenskih etnoloških festivalov odvijal v različnih oblikah, na različnih lokacijah ter v organizaciji različnih izvajalcev. Kmetijska zadruga, društva, krajevne skupnosti, zavodi in zasebni organizatorji so vsak na svoj način dodali kamenček v mozaik prireditve, ki danes velja za najbolj prepoznaven kraški dogodek. Med vsemi organizatorji pa je zagotovo posebej izstopal nerazdružljiv tandem: Peter Gec in Branko Može.
V organizacijo Praznika terana in pršuta sta se aktivno vključila že leta 1988 v okviru Krajevne skupnosti Dutovlje. Kasneje, med leti 1992 in 2015, pa sta sama prevzela večino organizacije tega priljubljenega kraškega praznika, s katerim sta med drugim pomembno prispevala k svojstveni promociji vinogradništva, vinarstva in pršutarstva na Krasu. V tem obdobju je Praznik terana in pršuta postal ena najuglednejših tovrstnih prireditev v Sloveniji, kar se je izražalo v rekordnih obiskih prireditev, medijski izpostavljenosti in nastopih največjih glasbenih imen tistega časa.
Poleg aktivnega sodelovanja pri organizaciji Praznika terana in pršuta pa imata Branko Može in Peter Gec tudi bogate zasluge na področju javnega udejstvovanja. Branko Može je skozi tri mandate v občinskem svetu Občine Sežana poln elana in predanosti vedno konstruktivno sodeloval pri oblikovanju smelih načrtov za prihodnost občine Sežana in Krasa.
Peter Gec se je že v mladih letih izkazal kot zanesljiv in odgovoren krajan z izjemnim občutkom za soljudi. V dobrobit razvoja Dutovelj in širše lokalne skupnosti je aktivno sodeloval pri pripravi različnih dogodkov in številnih akcij ter bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč.
Ne le pri organizaciji praznika, izkazala sta se tudi kot dobra in iskrena človeka ter uspešna podjetnika s številnimi svežimi idejami. Z edinstvenim humorjem in požrtvovalnim delom, ki ga opravljata na preudaren način, si še vedno prizadevata za enotno skupnost, kjer občane s pomočjo različnih aktivnosti in programov sodelovanja spodbujata k druženju, izmenjavi izkušenj, spoznavanju kultur in gradnji prijateljstva.
V zahvalo za dolgoletno organizacijo in za izjemno promocijo Občine Sežana in Krasa pri izvedbi kulturno-etnološkega festivala Praznik terana in pršuta v Dutovljah Občina Sežana podeljuje Petru Gecu in Branku Možetu plaketo Srečka Kosovela za leto 2022.
