Suhi kraški travniki so se razvili skozi stoletja izsekavanja prvotnega gozda in selitvene paše drobnice. Skupaj s suhozidi, kali, obdelovalnimi površinami in gozdom so edinstven primer sožitja človeka in narave. Ključen element mozaične kraške krajine so prav suha travišča, ki jih odlikuje izjemna pestrost rastlinskih in živalskih vrst. A če je bil Kras še pred 100 leti pretežno gol, so se njegova prostrana travišča do danes v veliki meri ponovno zarasla.
Z izginjanjem kraških travišč so se na terenu prvič spoprijeli v okviru projekta ZA KRAS, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Vodilni partner projekta je Javni zavod Park Škocjanske jame, projektne aktivnosti pa potekajo na številnih področjih varstva narave znotraj območja Natura 2000 Kras. Za dolgoročno ohranjanje kraških travišč, so sklenili partnerstvo z izbranimi kraškimi kmetovalci. Eden od njih upravlja z večjimi površinami na območju občine Sežana v bližini Kazelj. V sodelovanju s strokovnjaki Zavoda za varstvo narave in Kmetijske svetovalne službe so za dobrih 30 hektarjev zaraščenih površin pripravili načrt krčenja zarasti in trajnostne rabe. V zameno za njihovo izvajanje bodo kmetu povrnili stroške čiščenja zarasti.
Ob začetku sodelovanja so bile površine pri Kazljah gosto zaraščene z rujem, avtohtonimi listavci in črnim borom, podrast je bila revna. Do danes je bil večji del odstranjevanja zarasti že izveden, krčenje bo do konca leta dokončano, nato pa bo treba še vrsto let skrbeti za primeren razvoj travnate ruše, preprečevati ponovno zaraščanje z drevjem in naselitev invazivnih tujerodnih vrst. Pri tem bodo kmetu pomagale krave in ovce. Vzpostavitev ekstenzivnih pašnikov pri Kazljah bo prispevala k ponovnemu večanju površine suhih travišč na Krasu, enega najbolj dragocenih in ogroženih elementov naravne in kulturne dediščine Primorske, Slovenije in Evrope. Tako bodo prispevali k ohranjanju najstarejše kulture krajine na naši celini.
Zapisal: Miloš Bartol, vodja projekta ZA KRAS
