Delček Krasa so imeli udeleženci kolesarske ture priložnost spoznati v soboto, 9. oktobra 2021, ko so se s kolesarskimi turističnimi vodniki podjetij Bike Slovenia in Estplore podali skozi Živi muzej Krasa in v dolino Glinščice, ki je ena od znamenitih geoloških točk Krasa. Čezmejni dogodek je bil eden od treh kolesarskih dogodkov, ki jih v sklopu italijanskega znanstvenega festivala Settimana del Pianeta Terra organizirajo v okviru projekta GeoKarst. Sofinanciran je iz Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Geološko obarvana kolesarska tura je eden od dogodkov, ki jih bodo organizirali na čezmejni ravni in ki jih bo z vzpostavitvijo oziroma delovanjem čezmejnega geoparka na območju Matičnega Krasa čedalje več.
Celodnevne kolesarske ture, dolge približno 35 kilometrov, sta se udeležili dve skupini. Ena je startala iz Sežane; pot so začeli z ogledom Interpretacijskega centra kraške vegetacije v Botaničnem vrtu - Vrtu ob vili Mirasasso in nadaljevali skozi Živi muzej Krasa do mejnega prehoda Lipica. Druga skupina je pot začela v Bazovici pri Naravoslovno-didaktičnem centru in je najprej prekolesarila dolino Glinščice ter prvi del poti zaključila na mejnem prehodu Lipica. Tam sta se skupini srečali in nato prekolesarili še drugi del ture.
Geopark je geografsko zaokroženo območje – območje planote Kras. To je Kras, ki ga pišemo z veliko začetnico, saj se je tu poimenovanje za kraško pokrajino razširilo povsod po svetu. Rečemo lahko, da se je Kras tukaj rodil in zato ga tudi imenujemo MATIčni Kras. Kraška planota se razprostira v Sloveniji in Italiji, zato govorimo o čezmejnem geoparku, ki povezuje 12 občin na italijanski strani Krasa in 5 občin na slovenski. V okviru projekta GeoKarst bodo pripravili vse podlage za uvrstitev Krasa na svetovni zemljevid. Z namenom, da bo čezmejni geopark prispeval k trajnostnemu razvoju območja, bodo namreč kandidirali za njegovo vključitev v Unescovo globalno mrežo geoparkov.
