Kar nekaj let v občini Sežana že nismo imeli 100 letnikov. Tik pred koncem leta pa sta stoletnico proslavila kar dva naša občana: 15. decembra ga. Antonija Gulič, dan za tem pa še g. Franc Valečič.
Kot je v navadi, je slavljenca obiskal tudi župan s sodelavci. Oba stoletnika še vedno živita v domači oskrbi, odlikujeta pa ju bistre misli in krepak duh.
Recept ga. Antonije za dolgo življenje zagotovo izhaja iz skromnosti, zmernosti in marljivosti, saj je njeno življenje zaznamovalo trdo delo. Rojena je bila daljnega leta 1916, v Gabrjah na Vipavskem. Kot najstarejša izmed štirih otrok, je šele 14 letna začela služiti v vasi Avber, od tam je odšla v Trst, kasneje pa še v Afriko. Kmalu po vrnitvi v domovino, se je leta 1940 poročila in tako sta si z možem v vasi Skopo uredila dom.
Kot marsikatero primorsko družino, je tudi njeno zaznamovala vojna, ki v spominu čile stoletnice še vedno ostaja kot eden od najtemnejših delov njenega življenja. Antonija se s prav posebno radostjo spominja rojstva svojih treh hčera, danes pa ji srce greje sedem vnukov in šest pravnukov, pohvali pa se tudi s prapravnukom Žigo. Ga. Antonija že dobro leto živi v Sežani. Ob omembi, da je postala meščanka se ji razvedri obraz in pove, da se v hčerini oskrbi odlično počuti.
Le dan kasneje pa se je v Danah pri Divači rodil g. Valečič. Tudi njegovo življenje je zaznamovala revščina, saj je po smrti očeta, že pri rosnih sedmih letih, moral na služenje v sosednjo vas. Otroštvo je preživel kot pastir, kasneje se je izučil za čevljarja, a je tudi njegovo mladost skrajšala vojna. Tistih časov se še vedno spominja z žalostjo in grozo, še posebej obdobja v Afriki.
A z radostjo pove, da je veliko lepše čase prinesel povojni čas: zaposlitev na železnici, poroke in rojstva svojih petih otrok. Z veseljem se spominja dela na železnici, medsebojnega spoštovanja in skupnih druženj. G. Franc prav posebno ljubezen goji do glasbe,ki ga je spremljala skozi življenje, kar je pokazal tudi ob obisku, ko je zbranim na njegovi stoletnici celo veselo zapel. G. Valečič je hvaležen, da lahko svojo starost preživlja s sinom v domačem udobju.
