Gospodarstvo v občini Sežana si želi cenejših zemljišč, povezovanja in spodbujanja podjetniške usmeritve med mladimi. Ugodnih poročil o gospodarski rasti pri malih in srednjih podjetjih v občini Sežana še ni občutiti, je eden od sklepov srečanja gospodarstvenikov in podjetnikov z naslovom Lokalna podjetja – Globalni izzivi, ki so ga 28. maja v Kosovelovem domu pripravili Občina Sežana, Območna obrtna-podjetniška zbornica Sežana (OOZS), Inkubator Sežana in Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov (ORA). Osrednja točka srečanja je bila okrogla miza na kateri so sodelovali župan Občine Sežana Davorin Terčon, direktor Visokošolskega središča Sežana mag. Peter Medica, direktor podjetja Marmor Sežana d.d. Andrej Kos, direktor podjetja Mitol d.d. Marjan Mateta, direktor podjetja Mathitech d.o.o. Enrico Merlani in podjetnik Andrej Trampuž, Trampuž transport.
Pogovor o trenutnem stanju v gospodarstvu, priložnostih, ovirah in izkušnjah, ki jih imajo podjetniki in gospodarstveniki pri svojem delu, je postregel z nekaj primeri dobrih praks, ki so jih omenjena podjetja ubirala pri soočenju z gospodarsko krizo. Čeprav obseg dela ni enak tistemu pred letom 2008, so sogovorniki le izrazili upanje, da bodo v prihodnje rast, o kateri govorijo banke in mediji, le občutiti in da se bo to poznalo tako v poslovanju podjetij kot občinskem proračunu. K temu, je prepričan župan Davorin Terčon, lahko pripomorejo tudi ukrepi občine, ki je prav pred kratkim zaključila razpise za sofinanciranje ukrepov spodbujanja zaposlovanja, pa tudi dialog z zainteresiranimi javnostmi in iskanje rešitev, ki bodo v korist tako gospodarstva kot civilne družbe. O načrtih in o možnostih razvoja gospodarstva so se sogovorniki strinjali, da lokalna skupnost sama ne more postoriti vsega, da bi gospodarstvo v občini bolje delovalo, a nekaj vendar lahko. V okviru razprave s podjetniki in gospodarstveniki je bilo podanih tudi nekaj predlogov in želja, katerim bo občina skušala v prihodnje v čim večji meri slediti; čimprejšnje sprejetje novega prostorskega načrta, sodelovanje lokalne skupnosti in gospodarstva pri razvoju novih turističnih produktov s področja kolesarskega turizma, cenejših zemljišč za gospodarske dejavnosti, še boljše povezovanje lokalnega gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami in razvijanje podjetniške kulture predvsem med mladimi ter smotrnosti naložb, pri katerih sodeluje lokalna skupnost.
Srečanje je ponudilo tudi kopico koristnih informacij za podjetnike in gospodarstvenike, ki jih ponujajo tako lokalne kot nacionalne podporne institucije za gospodarstvo. Tatjana Rener iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v okviru predstavitve programa sodelovanja med Slovenijo in Italijo Interreg 2014 – 2020 izpostavila, da so lahko primeri dobre prakse iz preteklosti študijski primeri za prihodnje projekte. Eden izmed ključnih ciljev programa Obzorje 2020 je pomagati inovativnim podjetjem pri razvoju novih tehnoloških rešitev in ponuditi rešitve v obliki uspešnih izdelkov, ki imajo visok tržni potencial, je med drugim povedal dr. Igor Milek, Spirit Slovenija. Jasna Ravnikar pa je predstavila programe SID banke, namenjene financiranju malega gospodarstva.
Čeprav razmere v gospodarstvu še niso optimalne, so se sogovorniki strinjali, da moramo trenutne razmere kar najbolje izkoristiti. Strinjanje, da lahko k izboljšanju razmer pripomore tudi sodelovanje in iskanje novih rešitev, pa vliva nekaj upanja, da bo srečanje podjetnikov in gospodarstvenikov prihodnje leto potekalo v bolj optimističnem vzdušju.
