Kraševci so novico, da namerava Evropska komisija uporabo imena teran dovoliti tudi hrvaškim pridelovalcem, sprejeli z ogorčenjem. Teran je namreč del slovenske nacionalne kulturne dediščine, na njem temelji kraška turistična ponudba, v njegovo pridelovanje pa je vključeno večstoletno znanje, zato od Evropske unije zahtevajo, da spoštuje lastni pravni red. V Sloveniji je teran zaščiten od leta 2000, z evropsko zakonodajo pa že 12 let kot vino, ki ga lahko pridelujejo samo na Kraški planoti.
V četrtek, 19.1.2016, je tako v veliki sejni dvorani Občine Sežana potekal ustanovni zbor društva Civilna iniciativa za spoštovanje zaščite vina teran. Na dogodku se je zbralo preko 130 pridelovalcev in drugih, ki so z vinogradništvom in vinarstvom tako ali drugače povezani, večina med njimi pa je pozneje tudi podpisala pristopno izjavo k društvu.
Namen civilne iniciative je izvajati aktivnosti na področju spoštovanja zaščite terana v Sloveniji in širše v EU s širjenjem znanja o posebnostih terana, prizadevanjem za popolno pravno uveljavitev zaščite ter opozarjanjem na nesprejemljivost delegiranega akta, s katerim hoče Evropska komisija Hrvaški omogočiti izjemo pri uporabi imena teran.
Govorci in prisotni so se strinjali, da teran predstavlja pomemben del kraške identitete, zato ohranitev njegove zaščite ne nazadnje pomeni prihodnost Krasa in njegov nadaljnji razvoj. Kot je v nagovoru poudaril župan Davorin Terčon, je teran, ki ga pridelujejo na Krasu, svojevrsten in zdravilen, njegova zaščita pa pomeni, da na Krasu ta produkt zadržijo na visoki kakovostni ravni. Za predsednika civilne iniciative je bil na srečanju izvoljen Marjan Colja, ki je za prvo nalogo napovedal organizacijo sestanka v Bruslju za predstavitev argumentov glede zaščite terana pristojnim v Evropski komisiji.
Pri boju za ohranitev zaščite terana pridelovalce, združene v civilni iniciativi, podpirajo tudi drugi slovenski vinogradniki ter strokovne institucije.
