V Povirju se je 20. oktobra 2018 odvijala spominska slovesnost v čast Kasseju Seberu, kazahstanskemu vojaku, ki se je po razpadu Italije pridružil partizanom in v boju proti okupatorju leta 1943 izgubil svoje življenje.
Skrivnostni vojak že dolga leta buri domišljijo številnih povirskih rodov. O tem, kako se je mladi junak znašel prav tu, na tem kraju, krožijo različne zgodbe in pričevanja. Tudi o tem, kateri enoti narodno osvobodilne vojske, naj bi se pridružil, ni točnega podatka. Nenazadnje se pojavljajo celo dvomi o njegovem pravem imenu. Pravzaprav se vse, kar je o skrivnostnem mladeniču bilo takrat uradno zapisanega, nanaša na njegove poslednje dni in smrt. V knjigi pokopov povirske župnije je namreč zapisano, da je bil ranjen 27.12.1943 v napadu na kasarno karabinjerja v Divači. Umrl je 29. decembra, naslednji dan pa ga je na pokopališču v Povirju v strogi tajnosti ob pomoči domačinov pokopal župnik Jožef Milič.
Tako kot so zanj skrbeli v njegovih poslednjih trenutkih, so domačini – s skrbjo za njegov grob – spomin na junaka ohranjali vseh 75 let. Kot je na slovesnosti poudaril župan Davorin Terčon, so grob najprej urejali učitelji in učenci povirske šole, po njenem zaprtju pa domačini, pri čemer gre posebna zahvala Ludviku Plutu, ki je za grob skrbel več desetletij, vse do svoje smrti, zatem pa sta skrb za urejanje prevzela njegova sinova. Po osamosvojitvi Slovenije so se k ohranjanju spomina na borca pridružile še Občina Sežana, Ruska federacija in Republika Kazahstan.
Poleg številnih domačinov iz Povirja in predstavnikov Občine Sežana, so se tokrat spominu na Kasseja Sebera poklonili tudi številni visoki gostje: ruski veleposlanik Doku Zavgajev, namestnik Kazahstanskega parlamenta Baktykoz Salahaddinuly Izmukhambetov in veleposlanik Kazahstana v Sloveniji Kairat Sarybay, ki je bil tudi pobudnik slovesnosti v zahvalo prebivalcem Povirja za dolgoletno skrb in urejanje Seberovega groba.
Prvemu delu slovensko-kazahstanske prireditve v povirskem zadružnem domu je sledil izredno čustven komemorativni poklon na pokopališču, ki bi na nek način lahko pomenil simbolični pogreb kazahstanskega vojaka. Poleg položitve cvetja in kapsule z rodno prstjo iz kazahstanskega panteona ter veličastnega sprevoda številnih udeležencev, se je namreč ob zaključku slovesnosti oglasil povirski zvon, ki po besedah sežanske podžupanje, dr. Ljubice Jelušič, »pred 75 leti sredi noči ni mogel zazvoniti Kasseju v slovo«.
