Število prebivalcev: 103 / Avberci
Nadmorska višina: 395 m
Avber je najvišje naselje na Krasu, hiše so celo na nadmorski višini nad 400 m. Gručasto naselje, ki leži na dvignjenem robu planote, se deli na tri dele: Peganski konec, Dolenjski konec in Britof. Vas je obdana z vinogradi.
Vas naj bi bila prvič omenjena že leta 1211. Leta 1502 je Avber v rihemberškem urbarju naveden kot goriška posest. Da je bilo samo območje vasi poseljeno že veliko prej, opozarjajo ostanki antičnega gradišča. Najdbe na tem območju (lončevina, po nekaterih navedbah celo bronast meč) napeljujejo, da sega poselitev v pozno bronasto dobo, vendar pa natančnih pisnih virov ni mogoče zaslediti.
Iz leta 1450 naj bi obstajali zapisi o obstoju sakralnega objekta, na vrhu hriba, kjer danes stoji župnijska cerkev sv. Nikolaja, zgrajena najverjetneje med letoma 1633 in 1634. 30. julija 1634 jo je posvetil Tržaški škof Pompej grof Coronini. Cerkev je najprej spadala pod Tomajsko župnijo, toda med letoma 1864 in 1880 si postopoma pribori status župnije, kar je še danes. Cerkvena zgradba je pozno baročna, vzhodno pročelje pa nakazuje celo nekatere gotske elemente. Tudi bakreni cerkveni zvonik je nekaj posebnega. Njegova čebulasta oblika je edinstven primer take arhitekturne rešitve na Krasu, četudi so v notranjosti Slovenije take oblike pogostejše. Sprva so bili v njem trije zvonovi, po 2. svetovni vojni pa je ostal samo največji, ki tehta kar 1565 kg. Glavni oltar in marmorno prižnico so pripeljali iz cerkve na Sveti gori pri Gorici, ko je slednjo v 18. stoletju ukinil cesar Jožef II. Z izjemno kvalitetnim kiparskim okrasjem sta odsev baročnega obdobja. Iz tega obdobja pa sta tudi dve grobnici. V grobnici, ki leži sredi glavne ladje, so relikvije tamkajšnjega župnika in domačina Ivana Krstnika Turka.
V času službovanja župnika Virgilija Ščeka, v letih 1927 do 1940, je bila notranjost cerkve bistveno preurejena. Gospod Šček je v cerkveni zid dal vzidati kamblje starih avstro-ogrskih zvonov, ki jih je vzela 1. svetovna vojna, in mlinski kamen v spomin na cerkveni mlin v dolini reke Raše. Zelo pomembne pa so tudi Kraljeve poslikave notranjosti iz obdobja moderne. Župnik Virgilij Šček je namreč prosil arhitekta in slikarja Toneta Kralja, naj poslika in preuredi cerkev. Slikar se je leta 1928 lotil slikanja in ustvaril eno najlepših stvaritev iz svojega opusa. V njem je zadel otroško nedolžnost in čistost človeške verne duše. Slikal je v času, ko je Primorska spadala pod fašistično Italijo in je kot narodno zaveden Slovenec v sliko prelil duhovno stanje Primorcev v primežu fašistične strahovlade in s svojo likovno govorico sporočil ljudem, naj vztrajajo v upanju na pravično rešitev.
Vas je danes v pretežni meri obnovljena, lepo urejena in širi svojo turistično ponudbo. Poleg tega je vključena v tako imenovano Jakobovo pot, slovenski del mednarodne Evropske pešpoti E7, ter nekaterih lokalnih pešpoti. Ne nazadnje pa obiskovalce v vas privabljajo tudi Kraljeve freske v cerkvi.
