Sežana, 16. september 2020 - Občina Sežana s partnerji začenja novo projektno obdobje za vzpostavitev geoparka na Matičnem Krasu v Sloveniji in Italiji. V projektu GeoKarst bodo Občina Sežana, Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina, Javni zavod Park Škocjanske jame in Dežela Veneto pripravile tudi vlogo za vključitev v Globalno mrežo geoparkov pod okriljem Unesca. To bo tretji geopark in drugi čezmejni geopark v Sloveniji ter deseti geopark in prvi čezmejni geopark v Italiji, kateri so vključeni v globalno mrežo geoparkov. V projektu bo sodelovalo še 13 pridruženih partnerjev.
Za vzpostavitev geoparka na območju Matičnega Krasa so partnerji pridobili 85-odstotno financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020.
Župan Občine Sežana David Škrabar pojasnjuje, da je projekt nadaljevanje tesnejšega sodelovanja med občinami in državama, ki nadaljuje oz. nadgrajuje aktivnosti projekta KRAS-CARSO (strateški projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013): »Občina Sežana že vrsto let spodbuja povezovanje območja Matičnega Krasa. Projekt GeoKarst omogoča pomemben korak k vzpostavitvi čezmejnega geoparka na Krasu, saj pomeni dodatno podporo s strani obeh držav in evropske skupnosti. GeoKarst v višini skoraj 900 tisoč EUR predstavlja t.i. kapitalizacijo predhodno izvedenih projektov, kot npr. KRAS-CARSO, Kraški okraj, Pilotni projekt Kras, s čemer se zagotavlja sinergijo vsebin, trajnost rezultatov in dodano vrednost doseženih ciljev.«. Dodaja, da projekt vključuje tudi razvoj novih trajnostnih turističnih produktov na čezmejnem območju, skupne teritorialne znamke in temeljev za razvoj certifikata kakovosti, gospodarstvo pa si lahko obeta tudi podporo pri razvoju novih podjetniških idej.
Fabrizio Fattor, direktor Geološke službe pri Direkciji za varstvo okolja, energijo in trajnostni razvoj Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine poudarja, da je »dežela FJK ena izmed redkih v Italiji, ki je sprejela zakonodajo o varstvu in spodbujanju geološke in speleološke raznovrstnosti kraškega sveta. Geološka služba je pristojna za vodenje seznama geoloških znamenitosti in deželnih geoloških parkov. V zadnjih letih je bilo na tej podlagi razvitih več dejavnosti, kot so sklenitev sporazumov z lokalnimi upravami, ustanovitev geoparka, sodelovanje pri razvoju načrta trženja nastajajočega geoparka, muzejska posodobitev centra za obiskovalce v Bazovici, začetek priprave načrta upravljanja in tečaja za geološke vodiče, ipd.«. Dodaja še, »da bo v okviru novega projekta Interreg - GeoKarst, v sodelovanju z vodilnim partnerjem - Občino Sežana in drugimi projektnimi partnerji, dosedanje delo dopolnjeno še v obliki čezmejnih aktivnosti za pripravo formalne listine o ustanovitvi čezmejnega geoparka in dokumentacije za uvrstitev med Unesco globalne geoparke ter v obliki aktivnosti seznanjanja javnosti, ki jo je treba ozavestiti o dragoceni geološki dediščini našega prostora in načinih njene trajnostne in pozitivne uporabe v korist okolja in prebivalcev geoparka.«.
Javni zavod Park Škocjanske jame je tisti partner, ki ima največ izkušenj na področju povezovanja v mednarodni mreži UNESCO. So edina slovenska naravna znamenitost, ki je na Unescovem Seznamu svetovne dediščine. Stojan Ščuka, direktor Javnega zavoda Park Škocjanske jame, največjo dodano vrednost projekta za Matični Kras vidi v izgradnji Vrat Krasa: »To bo vstopna točka na območje Matičnega Krasa. Njihova lokacija je v neposredni bližini primorske avtoceste pri Divači. Vrata Krasa bodo na območju industrijske cone vključevala tako nov informacijski center kot tudi nove površine za različne druge dejavnosti, ki bodo temeljile na javno-zasebnem partnerstvu.«.
Med dvema italijanskima partnerjema projekta GeoKarst je tudi Dežela Veneto. Tehnična referentka urada za geologijo Dežele Veneto in geologinja Maria Luisa Perissinotto pravi: »Pomen naravne dediščine je del naše zavesti, zato z vzpostavitvijo geoparka poudarjamo tudi pomen geološke dediščine. Pri tej zelo pomembno vlogo predstavljajo znanstveno in izobraževalno delo ter kulturne vrednote. V zadnjih letih je geologija postala zanimiva tudi za turizem in gospodarstvo, kar pa vodi k potrebi po pravilni rabi prostora za njeno ohranjanje. V Deželi Veneto smo vzpostavili katalog geološko pomembnih točk, ki je temelj za ohranjanje geološke dediščine in trajnostni razvoj turizma in gospodarstva. V projektu GeoKarst je naša naloga razvoj pilotnega projekta za upravljanje, izboljšanje in ohranjanje geoloških območij, prav tako pa sodelovanje prinaša predvsem možnosti prenosa dobrih praks, nova znanja in povezovanja.«.
Katja Fedrigo, strokovna sodelavka za področje naravne in kulturne dediščine na Občini Sežana, je povedala, da v projektu sodeluje še 13 pridruženih partnerjev: 8 slovenskih in italijanskih občin, Slovenska turistična organizacija, PromoTurismo FVG, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Center za idrijsko dediščino ter ISPRA (italijanski inštitut za varstvo okolja): »Glavni namen projekta GeoKarst je prispevati k tesnejšemu sodelovanju in večji usklajenosti med državama na področju upravljanja, zagotavljanja učinkovitejšega varstva virov, trajnostnega razvoja in krepitve konkurenčnosti.«. Že študija izvedljivosti vzpostavitve geoparka, ki je nastala v okviru projekta KRAS-CARSO je namreč pokazala, da si prebivalci tega območja želijo večjega sodelovanja in gospodarskega razvoja in da je geopark oblika, ki omogoča ohranjanje identitete Krasa in obenem tudi trajnostni in gospodarski razvoj ter posledično večjo kakovost bivanja.
Ključni mejniki projekta se bodo odražali v aktu o ustanovitvi čezmejnega geoparka na območju Matičnega Krasa, ki ga bodo morale sprejeti vse slovenske kraške občine in Avtonomna dežela FJK. V projektu bodo oblikovali tudi pilotno rešitev inovativne interpretacije dediščine za bolj učinkovito upravljanje teritorija (skupna teritorialna znamka, smernice za certifikat kakovosti, edukativni in turistični programi, integriran informacijski sistem, kodeks za obiskovalce, nove podjetniške ideje, usposobljeni turistični vodniki, geo-poti, itd.).
