Marijino vnebovzetje oziroma veliki šmaren je eden najstarejših in najpomembnejših Marijinih praznikov. V Sloveniji se obhaja 15. avgusta, ki je dela prost dan.
Praznik ima dolgo zgodovino. Njegovo praznovanje se je v krščanskem izročilu oblikovalo skozi stoletja, katoliško versko resnico o Marijinem vnebovzetju pa je leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII. z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.
Dolgo izročilo praznika je močno zaznamovalo tudi slovenski prostor. O njem pričajo številne Mariji posvečene cerkve in kapelice ter različne oblike ljudskega in verskega izročila.
Sledi te dediščine so izrazito navzoče tudi v občini Sežana. Marijinemu vnebovzetju sta posvečeni cerkvi na Guri nad Povirjem in v Šmarjah pri Sežani, obe povezani tudi z romarskim izročilom. Z Marijinim češčenjem je povezana tudi dolina Lurške Matere Božje v Lipici.
Z velikim šmarnom je povezan tudi večstoletni običaj blagoslavljanja cvetja in zelišč. Gre za eno od tradicij, ki ponazarjajo, kako so se skozi stoletja prepletali versko izročilo, vsakdanje življenje in spoštljiv odnos do narave.
Veliki šmaren ima izrazit verski pomen, njegovo bogato izročilo pa ostaja pomemben del kulturne in stavbne dediščine naših krajev.
Naj bo praznični dan priložnost za oddih, druženje ter trenutke miru in povezanosti z ljudmi, ki vam največ pomenijo.
Vsem občankam in občanom želimo lep veliki šmaren in prijeten praznični dan!
Župan Andrej Sila s sodelavci
