Na Občini Repentabor je včeraj, 11. avgusta 2026, potekala novinarska konferenca, na kateri so organizatorji in partnerji predstavili 16. Sprehod s poezijo. Tradicionalna mednarodna prireditev bo v Kosovelovem letu prvič prestopila državno mejo ter v petek, 14. avgusta 2026, povezala Tomaj in Pesniško pot pod Repentabrom. Soorganizacijo letošnjega dogodka sta prevzeli Občina Repentabor in Občina Sežana.
O pomenu tradicionalne prireditve in njeni letošnji čezmejni zasnovi so spregovorili županja Občine Repentabor Tanja Kosmina, župan Občine Sežana Andrej Sila, skrbnica Kosovelove domačije Mateja Kralj, pobudniki prireditve Marko Kravos, Roberto Dedenaro in Vilma Purič ter Vesna Guštin iz Kulturnega društva Kraški dom.
Županja Občine Repentabor Tanja Kosmina je ob uvodnem pozdravu izrazila zadovoljstvo, da se dolgoletna pobuda letos širi tudi na slovensko stran Krasa. Župan Občine Sežana Andrej Sila pa je poudaril pomen čezmejnega sodelovanja, ki že vrsto let povezuje ljudi, ustanove in ustvarjalce na obeh straneh meje. Zahvalil se je za povabilo k sodelovanju ter spomnil, da je Občina Sežana ob stoletnici smrti Srečka Kosovela skozi različne projekte veliko pozornosti in sredstev namenila trajnemu ohranjanju ter sodobni predstavitvi njegove dediščine. »Kot skupnost smo s tem izpolnili svojo dolžnost – prepoznali smo pomen Kosovelovega življenja in dela ter njegovo zapuščino približali novim generacijam", je poudaril.
Skrbnica Kosovelove domačije Mateja Kralj je predstavila celovito obnovljeno in vsebinsko nadgrajeno domačijo, ki danes obiskovalcem ne približuje le Srečka, temveč tudi ostale člane ustvarjalne družine Kosovel. Izpostavila je tudi simbolni pomen poti med Tomajem in Repentabrom, po kateri so Kosovelovi nekoč hodili v Trst, danes pa še vedno povezuje kraje, ljudi ter kulturni prostor na obeh straneh meje.
Pesnik Marko Kravos, eden od pobudnikov prireditve, je spregovoril o Krasu kot prostoru, ki ga na obeh straneh meje zaznamujejo narava, kamen, kultura in teran, hkrati pa tudi meja in požari. Sprehod s poezijo, ki je od svojih začetkov vključil že več kot 40 pesnikov in drugih ustvarjalcev, opozarja tudi na odgovornost poezije do vprašanj sodobnega časa.
Roberto Dedenaro je Pesniško pot in prireditev označil za svojevrsten čudež, ki je zrasel iz vztrajnosti pobudnikov in podpore Občine Repentabor. Pot, posvečena Srečku Kosovelu, Umbertu Sabi in Igu Grudnu, je po njegovih besedah zgled sobivanja različnih jezikov in kultur. Na njej so spontano nastala tri pesniška obeležja, dve v slovenskem in eno v italijanskem jeziku, pesmi gostujočih avtorjev pa so vsako leto predstavljene v obeh jezikih.
Vilma Purič je spomnila, da je bila meja v preteklosti vir bolečine in ločevanja ter da ni naključje, da je Pesniška pot nastala prav tam, kjer je meja nekoč presekala skupni prostor. Prireditev ima zato pomembno vlogo odpiranja, povezovanja in preseganja tako državnih kot jezikovnih in kulturnih meja. Vesna Guštin iz Kulturnega društva Kraški dom pa je izrazila veselje, da se pobuda ohranja in širi ter da se društvu pridružuje vse več mladih, ki jo bodo lahko razvijali tudi v prihodnje.
Letošnji gostje Sprehoda s poezijo bodo Maja Haderlap, Aleš Šteger in Mery Barbara Tolusso - avtorji, ki vsak na svoj način presegajo meje jezikov, prostorov in ustaljenih predstav. Posebna gostja bo Tatjana Rojc s poklonom Krasu in Kosovelu. Za glasbeni utrinek bo poskrbel Moški pevski zbor Kulturnega društva Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin.
Sprehod se bo v petek, 14. avgusta 2026, začel ob 17.50 na Kosovelovi domačiji v Tomaju in nadaljeval ob 18.45 na Pesniški poti pod Repentabrom. Sklepno druženje bo potekalo na borjaču pri St'ršinovih.
Med Tomajem in Repentabrom bo poskrbljeno za prevoz v eno ali drugo smer.
Prireditev pripravlja tržaška Skupina/Gruppo 85 v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico Sežana, Društvom slovenskih pisateljev in Kulturnim društvom Kraški dom iz Repna, ob podpori Občine Repentabor in Občine Sežana.
Več informacij o manifestaciji je na voljo na povezavi. Vabljeni na sprehod, na katerem se bodo srečali poezija, jeziki in ljudje, meja pa bo ostala le še črta na zemljevidu.
