Napotki za ravnanje v vročih dneh

Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove. Visoke temperature lahko pomembno vplivajo na zdravje in počutje vseh prebivalcev, še posebej pa ogrožajo starejše, otroke, kronične bolnike, nosečnice ter osebe, ki delajo ali se zadržujejo na prostem.

Z upoštevanjem osnovnih priporočil lahko zmanjšamo tveganje za pregrevanje telesa in druge zdravstvene težave.

Posebno pozornost je treba nameniti:

• starejšim osebam,
• dojenčkom in majhnim otrokom,
• nosečnicam,
• kroničnim bolnikom (srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, sladkorna bolezen, bolezni ledvic, duševne motnje ipd.),
• osebam z omejeno gibljivostjo,
• delavcem na prostem in športnikom,
• prebivalcem v slabših bivalnih razmerah ter socialno ogroženim osebam.

• Prostore zračite ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer.
• Čez dan zaprite okna in uporabite senčila (rolete, žaluzije, polkna).
• Po možnosti se zadržujte v klimatiziranih ali drugih hladnejših prostorih.
• Ohladite se s hladno prho, kopeljo ali hladnimi obkladki.

• Zahtevnejša opravila in rekreacijo prestavite na jutranje ali večerne ure.
• Izogibajte se daljšemu zadrževanju na neposrednem soncu.

• Redno pijte vodo, tudi če niste žejni.
• Izogibajte se alkoholu, sladkim pijačam in večjim količinam kofeina.
• Uživajte lahke obroke z veliko sadja in zelenjave.
• Če vam je zdravnik omejil vnos tekočine ali jemljete diuretike, se glede primerne količine posvetujte z njim.

• Izberite lahka, ohlapna in svetla oblačila iz naravnih materialov.
• Zaščitite glavo s pokrivalom in nosite sončna očala.

Med 10. in 17. uro se, če je le mogoče, umaknite v senco. Na izpostavljene dele kože nanesite zaščitno kremo s širokim spektrom zaščite (UVA in UVB) ter zaščitnim faktorjem najmanj SPF 30.

V vročih dneh preverite, kako so starejši sorodniki, sosedje ali osebe, ki živijo same. Posebno pozornost namenite tudi majhnim otrokom in kroničnim bolnikom.

Nikoli ne puščajte otrok, starejših oseb ali živali v zaprtem parkiranem vozilu, niti za kratek čas.

Dolgotrajna izpostavljenost vročini lahko povzroči:

• dehidracijo,
• vročinske krče,
• vročinsko izčrpanost,
• omedlevico,
• vročinsko kap.

Ob znakih pregretja osebo umaknite v hladen prostor ali senco, jo začnite ohlajati in ji ponudite tekočino, če je pri zavesti. Ob sumu na vročinsko kap takoj pokličite 112.

• Hrano shranjujte v hladilniku in skrbite za ustrezno higieno pri pripravi živil.
• Zdravila hranite v skladu z navodili proizvajalca.
• Spremljajte vremenska opozorila in priporočila pristojnih služb.

Za aktualna opozorila o vročinskih valovih spremljajte spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Vir: NIJZ