Kosovelova domačija v Tomaju je bila nekoč živahno središče družinskega, kulturnega in ustvarjalnega življenja. Kosovelovi so bili znani po svoji razgledanosti, ljubezni do knjig, umetnosti, jezika in odprtega duha. Prav zato imajo knjige v zgodbi te domačije posebno mesto, ne le kot knjižno gradivo, ampak kot pomemben del družinskega spomina in sveta, ki je zaznamoval Kosovelove.
V družinski zakladnici je ohranjenih okoli 4.000 knjig. Veliko jih je bilo vključenih že v preteklo postavitev zbirke, ob obnovi Kosovelove domačije pa so svoj začasni depo našle v Kosovelovem domu Sežana. Pomemben del knjižnice je bil v lasti Srečkovega brata Stana Kosovela. Njegova hči Aino Kosovel, zadnja lastnica domačije, je knjige zapustila Občini Sežana, zanje pa je strokovno skrbel Goriški muzej. Po podatkih Goriškega muzeja naj bi Stanova knjižna zbirka obsegala 2.177 knjig. Pri selitvi tega dela knjižnega gradiva iz muzeja v Sežano so pomagali sežanski gasilci in sodelavci Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana.
V preteklih dneh sta knjige v Kosovelovem domu Sežana pregledovala izjemna poznavalca Kosovelovega življenja in dela, dr. Janez Vrečko in Ludwig Hartinger. Ob srečanju s to dragoceno zbirko, ki odpira številne vpoglede v intelektualni, družinski in kulturni svet Kosovelovih, je dozorela odločitev, da se v Tomaj preselijo vse knjige.
Danes so tako pridne roke zaposlenih na Občini Sežana izvedle posebno delovno akcijo. Z veliko dobre volje, ponosa in globokega spoštovanja do Kosovelove zapuščine so knjige iz začasnega depoja v Kosovelovem domu Sežana preselili na Kosovelovo domačijo v Tomaju.
Selitev knjig ni bila le logistični podvig, temveč skrbno, spoštljivo in odgovorno delo z dragocenim knjižnim gradivom, pri katerem je bila potrebna posebna previdnost, da so knjige varno in nepoškodovane prispele v Tomaj. Današnja delovna akcija je imela zato tudi globlji, simbolni pomen: bogata knjižna zapuščina družine bo v prenovljeni domačiji dobila prostor, ki ji pripada kot del družinskega spomina, duhovne dediščine ter širšega kulturnega in intelektualnega sveta, v katerega so bili Kosovelovi globoko vpeti.
Občina Sežana se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri današnji selitvi in s svojim delom prispevali k temu, da se dragocen del Kosovelove zapuščine vrača tja, kamor tudi spada – v Tomaj, na Kosovelovo domačijo.
