Med 21. in 23. majem 2026 so v Novi Gorici potekali Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja, največja prireditev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji. V središču mesta so potekale številne predstavitve, dinamični prikazi reševanja ter strokovne razprave. Na eni od njih so s predstavitvijo projekta KARST-SAFE Preventivni ukrepi za varen Kras kot primera dobre prakse sodelovali tudi predstavniki Občine Sežana in Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana.
Projekt KARST-SAFE, ki ga je sofinancirala Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija, se je zaključil v marcu letošnjega leta, v njem pa si je občina s še petimi partnerji prizadevala razviti skupne rešitve za preventivne ukrepe varstva pred požarom na čezmejnem območju Krasa, s poudarkom na zaščiti prebivalstva in naselij.
Posvet pred začetkom sezone požarov v naravi, ki je potekal v četrtek, 21. maja 2026, so poleg partnerjev projekta KARST-SAFE s svojimi prispevki oblikovali še predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Zavoda za gozdove Slovenije in Gasilske zveze Slovenije.
V predstavitvi projekta KARST-SAFE so bili izpostavljeni predvsem pilotni projekt ponovne vzpostavitve pašnih površin, preventivni požigi ob pomembnih infrastrukturnih objektih, ozaveščanje prebivalcev ter ustrezno prostorsko načrtovanje, s katerim želimo vzpostaviti protipožarni pas ob robu naselij. Z aktivnostmi projekta smo si prvenstveno prizadevali nasloviti zaraščanje površin – slednje predstavlja veliko težavo na Krasu in povečuje požarno ogroženost že tako občutljivega območja – rezultati projekta pa so bili deležni zelo pozitivnega odziva strokovne javnosti. Ponovno se je namreč pokazalo, kako koristne učinke ima sodelovanje in povezovanje na različnih področjih. Varstvo pred požarom v naravnem okolju namreč še zdaleč ni samo stvar gasilstva, pač pa tudi ali predvsem kmetijstva, gozdarstva, prostorskega načrtovanja ter preventivnih dejavnosti vsakega posameznika. Ponovna raba kmetijskih zemljišč ob naseljih in vzdrževanje očiščenih površin sta ena najučinkovitejših ukrepov zmanjšanja gorljive mase ter posledično zmanjšanja možnosti, da se požar iz gozda razširi na bivalno okolje.
