Razstava obeležuje 100. obletnico smrti pesnika Srečka Kosovelova in je nastala v sodelovanju s članicami društva Venček iz Štanjela. 22 venčkov sv. Ivana, ki so jih spletle članice društva, simbolno zaznamuje 22 let pesnikovega življenja. Srečko Kosovel, rojen v Sežani leta 1904, je umrl v Tomaju star komaj 22 let. Zapustil je neizčrpen opus, njegove pesmi in druga besedila so nam neusahljiv vir navdiha. Kot pesnik, mislec in kritik je bil pred svojim časom, zato ga beremo še danes.
Kosovelova sestra Antonija je opisala bratovo smrt in pogreb v pretresljivem pismu družinski prijateljici Mariji Skrinjar. V njem piše, da so domača dekleta Srečku še isti večer napravila mrtvaški oder in mu spletla sedem velikih vencev. In da so mu vsi, od najrevnejših do najbogateljših, prinašali cvetje v zadnje slovo. In da je bila na dan pogreba vsa pot od doma do pokapališča posuta cvetjem, na dnu groba, obitega z belim papirjem, pa da je bilo samo belo cvetje.
Simbolika spletanja venčkov sv. Ivana in vencev v spomin na umrle izhaja iz različnih tradicij, vendar ju povezuje globoka simbolna govorica rastlin in krožne oblike.
Spletanje venčkov sv. Ivana je šega, ki temelji na ljudskem verovanju v posebno moč rastlin, nabranih na kresni večer. Te naj bi varovale ljudi, domove in živino pred nesrečami ter prinašale zdravje in blagostanje. Venci in cvetje ob smrti pa so povezani z minljivostjo, spominom, čistostjo, žalovanjem in upanjem na nadaljevanje življenja.
Rastline v obeh primerih delujejo kot posrednik med človekom in nevidnim, duhovnim svetom. Tudi oblika kroga – tako pri kresnih venčkik kot pri pogrebnih vencih simbolizira večnost, cikličnost narave ter nenehno vračanje življenja.
Poseben dogodek ob razstavi:
Odprto, 22-urno branje Kosovelovih pesmi
30. in 31. maj 2026
(začetek v soboto ob 16h, konec v nedeljo ob 14h)
Razstava bo na ogled do 12. julija 2026.
Naslov razstave je povzet po znani Kosovelovi pesmi:
O, saj ni smrti, ni smrti!
samo tišina je pregloboka.
Kakor v zelenem,
prostranem gozdu.
Samo odmikaš se,
samo tih postajaš,
samo sam postajaš,
sam in neviden.
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo padaš, samo padaš,
padaš, padaš
v prepad neskončne modrine.
Začasni hibridni prostor Kons: B je zaživel v zapuščeni, značilni štanjelski hiši, kjer se od 8. februarja 2026 odvijajo razstave, literarni dogodki in prostorske intervencije v počastitev Kosovelovega leta.
