Občina Sežana skupaj s strokovnim pripravljavcem GOLEA pripravlja Lokalni energetski koncept (LEK). Prva polovica projekta zavzema analizo stanja. Eno izmed področij je analiza porabe energentov na področju stanovanj, javnega sektorja, zasebnega sektorja in v prometu. Zanimive rezultate ponuja področje ogrevanja in porabe energentov zanj.
Primerjali smo predvsem porabo energije v stanovanjih in v javnem sektorju, ki smo ga razdelil na občinsko in državno raven.
Raba energije v stanovanjih v občini Sežana
Kaj porabljamo, koliko nas stane in kje so priložnosti
Ključna dejstva
· 4.727 naseljenih stanovanj, skupna površina 444.435 m²
· Povprečno stanovanje: 94 m² (nad slovenskim povprečjem)
· 70 % stavb zgrajenih pred letom 1980 → velik potencial za energetske izboljšave
Glavni viri ogrevanja
· Lesna biomasa: 47,5 %
· Kurilno olje, zemeljski plin in električna energija
· Povprečna raba energije: 129 kWh/m² letno
· Skupna raba: 79.128 MWh/letno
· Letni stroški gospodinjstev: >8,5 milijona €
Kako se ogrevamo?
· 70,5 % stanovanj ima lastno centralno kurilno napravo
· 19,2 % je priključeno na skupne kotlovnice
· 15 % uporablja električno energijo (predvsem toplotne črpalke)
· Lesna biomasa ostaja najpogostejši vir ogrevanja
Koliko energije porabimo?
· Povprečno 4.172 kWh na prebivalca (4 % manj od slovenskega povprečja)
· Skupna letna raba energije: 79.128 MWh
Zanimivosti
· 7 od 10 stanovanjskih stavb je starejših od 45 let
· Povprečno stanovanje je za 7 m² večje od slovenskega povprečja
· Skoraj polovica stanovanj se še vedno ogreva na les
· Razlika v legi stavbe → do 60 kWh/m² razlike v letni porabi
(stavba na nadmorski višini 365 m : stavba na nadmorski višini 600 m)
· Letni stroški energije v stanovanjih: >8,5 milijona €
Raba energije v javnih zgradbah: občinski in državni objekti
Kaj porabljamo, koliko nas stane in kje so priložnosti
· Analiziranih: 17 občinskih javnih stavb
· Skupna letna poraba energije: 3.583 MWh
o Toplota: 2.239 MWh
o Električna energija: 1.344 MWh
· Energetska struktura ogrevanja:
o Zemeljski plin (86 %)
o Kurilno olje (10 %)
o UNP (4 %)
· Povprečno energijsko število: 116 kWh/m²
· Povprečno energijsko število za toploto: 72 kWh/m²
· Letni stroški energije (toplotne + električne): ~447.089 €.
Kako se ogrevamo?
Na osnovi podatkov o energentih in rabi je razvidno, da je večina ogrevanja na zemeljski plin, manjši delež je ELKO (ekstra lahko kurilno olje) in UNP (utekočinjen naftni plin), električna energija pa je pomembna za tehnološke porabe in del ogrevanja.
Zanimivosti
· Večina analiziranih objektov obsega osnovne šole, vrtce, upravne stavbe in športne objekte.
· Energijska števila kažejo na razlike med objekti glede na velikost, namembnost in izrabo prostora.
· Število objektov in razlike v rabi kažejo, da so priložnosti za energetske prihranke velike.
2) Državne javne stavbe
Ključna dejstva
· Analiziranih: 8 državnih javnih stavb
· Skupna letna poraba energije: 4.998 MWh
o Zemeljski plin: 59,2 %
o Električna energija: 38,8 %
o ELKO: 2 %
Kako se ogrevamo?
V večini državnih objektov prevladuje zemeljski plin kot vir toplotne energije, medtem ko električna energija predstavlja znaten delež pri tehničnih napravah in del ogrevanja. ELKO je prisoten v manjšem obsegu.
Zanimivosti
· Največji porabniki toplote v državnih objektih so Bolnišnica Sežana in Dom upokojencev Sežana.
· Večina stavb uporablja plin kot glavni vir ogrevanja — kar odraža tudi naravo poslovanja in potrebe po stabilni dobavi toplote.
Glavni viri ogrevanja
· Lesna biomasa, kurilno olje, zemeljski plin, električna energija
· Toplotne črpalke prisotne predvsem v novejših stavbah
Povprečna raba energije: 160 kWh/m² letno (višja kot pri stanovanjih)
Skupna letna raba:
· Občinski objekti: 9.400 MWh
· Državni objekti: 4.200 MWh
Letni stroški:
· Občinski objekti: približno 1,1 milijona €
· Državni objekti: približno 0,5 milijona €
Kako se ogrevamo?
o 55 % ima lastno centralno kurilno napravo
o 30 % priključeno na lokalne kotlovnice
o 15 % uporablja električne ogrevalne sisteme ali toplotne črpalke
o 60 % lastna centralna kurilna naprava
o 25 % priključeno na skupne sisteme
o 15 % električni sistemi
Zanimivosti
· Večina javnih stavb je starejših od 35 let
· Razlika v legi in izolaciji stavb → do 80 kWh/m² razlike v letni porabi
· Lesna biomasa in kurilno olje še vedno prevladujeta kot vira toplote
· Energetsko sanirane stavbe v javnem sektorju so v manjšini
Zaključek: kje smo v primerjavi s Slovenijo in kam naprej?
Analiza rabe energije v okviru priprave Lokalnega energetskega koncepta Občine Sežana kaže, da se občina v več pogledih uvršča blizu slovenskega povprečja, ponekod celo ugodneje, vendar so razlike med sektorji izrazite.
Pri stanovanjih je povprečna raba toplote približno 129 kWh/m² letno, kar je nekoliko nižja vrednost od slovenskega povprečja za starejši stanovanjski fond, hkrati pa je treba poudariti, da so stanovanja v Sežani v povprečju večja in pogosto starejša. To pomeni, da je dosežena raba energije razmeroma ugodna, predvsem zaradi razširjene uporabe lesne biomase, vendar potencial za prihranke ostaja velik – zlasti pri starejših, energetsko slabše obnovljenih stavbah.
Javne stavbe v občini v povprečju dosegajo boljšo energijsko učinkovitost kot stanovanjski sektor, saj se povprečna raba energije giblje okoli 116 kWh/m², kar je primerljivo ali nekoliko boljše od slovenskega povprečja za javne objekte podobne namembnosti. Kljub temu podatki razkrivajo velike razlike med posameznimi objekti, kar kaže, da so prihranki še vedno možni predvsem z boljšim upravljanjem rabe energije, posodobitvijo sistemov ogrevanja in celovitimi energetskimi sanacijami.
Iz analize izhaja, da bo treba v prihodnjih letih v okviru ukrepov učinkovite rabe energije (URE) največ pozornosti nameniti:
· energetski prenovi starejših stanovanjskih stavb,
· zamenjavi zastarelih in neučinkovitih kurilnih naprav,
· zmanjševanju rabe fosilnih goriv v javnih stavbah,
· uvajanju obnovljivih virov in sodobnih sistemov upravljanja energije,
· ter ozaveščanju uporabnikov, saj ima način rabe pomemben vpliv na končno porabo.
Lokalni energetski koncept bo na podlagi teh podatkov omogočil ciljno usmerjene ukrepe, s katerimi bo Občina Sežana lahko postopno zmanjševala rabo energije, stroške in emisije ter hkrati izboljševala bivalno in delovno okolje – tako v stanovanjih kot v javnih stavbah.
|
Podatek / tip stavbe |
Stanovanja |
Občinske javne stavbe |
Državne javne stavbe |
|
Število enot / objektov |
4.727 |
17 |
8 |
|
Skupna površina (m²) |
444.435 |
30.820 |
39.000 (približno) |
|
Povprečna površina (m²) |
94 |
1.813 |
4.875 |
|
Povprečna raba energije (kWh/m² letno) |
129 |
116 |
128 |
|
Skupna raba energije (MWh/letno) |
79.128 |
3.583 |
4.998 |
|
Glavni energenti |
Lesna biomasa 47,5 %, Kurilno olje/plin/elektrika ostalo |
ZP 86 %, ELKO 10 %, UNP 4 % |
ZP 59,2 %, ELKO 2 %, Elektrika 38,8 % |
|
Letni stroški energije (€) |
>8,5 milijonov |
~447.089 |
~635.000 |
