Na Občino Sežana smo prejeli fotografije poškodovanega dela doživljajske poti Zlati čoln, ene najlepših in najbolj poetičnih poti našega prostora, za katero smo prejeli zlati znak gostoljubnosti.
Raztrgane mreže za počitek. Poškodovana oprema. Kurišče, polno odpadkov.
Prostor, ustvarjen za tišino, doživetje narave in skupni čas, je postal prizorišče brezbrižnega uničevanja.
To ni zgolj vandalizem. To je zavestno, primitivno in sramotno uničevanje skupnega dobra.
Gre za popolno nespoštovanje do skupnosti, do narave in do vseh občank in občanov, ki smo to pot sofinancirali. Ta škoda ni škoda “občini” kot instituciji, ampak vsem nam. Vsakemu, ki razume, da javni prostor ni nič manj vreden zato, ker je skupen.
Zlati čoln letos vstopa v obdobje, ko bo zaradi Kosovelovega leta še posebej obiskovan. Nositi bi moral sporočilo etike, notranje pokončnosti in odgovornosti do sveta, torej vrednot, o katerih je pisal Srečko Kosovel. Namesto tega smo znova priča dejanjem, ki so popolno nasprotje vsega, kar ta prostor predstavlja.
Namen razvoja pravljično-doživljajske poti Zlati čoln, ki je nastala v okviru projekta KONStrukTURIZEM – Kosovelova dediščina med Sežano in Tomajem, je bil jasen: ustvariti prostor, kjer obiskovalec začuti Kras. Njegovo spoštovanje do narave. Njegovo preprostost. Njegovo dostojanstvo. Želeli smo, da pot ni le sprehod, temveč izkušnja. Da človek z nje odnese tišino, misel in odgovornost.
Namesto tega pa se znova vračamo k istemu prizoru: saniranje škode, popravljanje uničenega, menjava raztrganih elementov in nadomeščanje rekvizitov, ki so bili že večkrat poškodovani ali preprosto odtujeni.
Sredstva, ki bi jih lahko namenili novim vsebinam, izboljšavam in nadaljnjemu razvoju poti, porabljamo za odpravljanje posledic neodgovornega ravnanja. Čas in energijo, ki bi ju lahko vlagali v nadgradnjo skupnega prostora, vlagamo v popravljanje tega, kar bi moralo ostati nedotaknjeno.
To ni razvoj. To je vračanje nazaj zaradi neodgovornosti in nevrednosti posameznikov. Vsaka naložba v javni prostor je skupna investicija. Plačujemo jo vsi. Uporabljamo jo vsi. Ko nekdo uničuje javno infrastrukturo, v resnici uničuje lastno okolje in lastno skupnost.
Občina Sežana bo to zavržno dejanje prijavila pristojnim organom.
Javni prostor je ogledalo naše kulture. Dogajanje na Zlatem čolnu ni zgolj materialna škoda, je pokazatelj odnosa do skupnega in do narave, ki jih kot skupnost zagovarjamo. Je vprašanje vrednot!
Ne gre za to, kdo je to storil. Gre za to, kakšni želimo biti.
Koliko nevrednosti smo še pripravljeni spregledati? Koliko brezbrižnosti še opravičiti?
Takšnega ravnanja si kot skupnost ne smemo dovoliti!
