Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan epilepsije, namenjen ozaveščanju o eni najpogostejših nevroloških bolezni ter odpravljanju predsodkov in stigme, ki jo še vedno spremljajo, kljub napredku medicine. Občina Sežana se z obeležitvijo tega dne pridružuje prizadevanjem za večje razumevanje epilepsije ter za spodbujanje vključujoče in solidarne družbe.
Po navedbah strokovnjakov je zgodovino epilepsije mogoče povzeti kot »4000 let nevednosti, bojazni in stigme, čemur sledi 100 let znanja, bojazni in stigme«.
Tudi danes epilepsijo pogosto spremljajo predsodki, zato je ozaveščanje o bolezni še posebej pomembno.
Epilepsija je motnja v delovanju možganov, ki prizadene približno en odstotek prebivalstva vseh starosti, spolov in družbenih okolij. Zanjo so značilni epileptični napadi, ki se lahko kažejo v zelo različnih oblikah – od kratkotrajnih motenj zaznavanja ali zavesti do izrazitejših telesnih krčev. Vzroki za nastanek epilepsije so raznoliki in lahko vključujejo poškodbe možganov, okužbe, krvavitve, tumorje, presnovne motnje ali dedne dejavnike, pogosto pa natančnega vzroka ni mogoče ugotoviti. Bolezen je v večini primerov uspešno obvladljiva z zdravili, ob rednem zdravljenju in upoštevanju navodil za zdravo življenje pa lahko večina oseb z epilepsijo živi polno in produktivno življenje.
Pomemben vidik razumevanja epilepsije predstavlja tudi kultura, zlasti literatura. Skozi zgodovino je bila epilepsija v literarnih delih pogosto obravnavana skozi prizmo neznanega, mističnega ali celo nevarnega, kar je odražalo takratno nevednost in strah pred boleznijo. V sodobnejših literarnih delih pa se vse pogosteje pojavljajo poglobljeni, empatični in realistični prikazi epilepsije, ki bralcu približajo osebne izkušnje posameznikov ter družbeni odnos do bolezni.
Številni priznani pisatelji so epilepsijo vključevali v svoja dela ali jo opisovali na podlagi lastnih izkušenj. Takšni zapisi so pomembni ne le z literarnega vidika, temveč tudi kot dragocen vpogled v doživljanje bolezni, ki pogosto presega stroge medicinske opise. Razni literarni zapisi tako razkrivajo predsodke, stereotipe in stigmo, s katerimi se osebe z epilepsijo soočajo v vsakdanjem življenju, hkrati pa odpira prostor za razumevanje, sočutje in razmislek.
Posebno vlogo ima tudi literatura pri ozaveščanju otrok in mladih. Otroška in mladinska dela, ki epilepsijo predstavljajo na preprost, razumljiv in sočuten način, prispevajo k zgodnjemu oblikovanju strpnih in vključujočih pogledov. Zgodbe, v katerih so liki z epilepsijo prikazani kot enakovredni, sposobni in sprejeti, pomagajo odpravljati strah pred drugačnostjo ter spodbujajo razumevanje, sočutje in medsebojno pomoč.
Ozaveščanje o epilepsiji je pomembno ne le za odpravljanje stigme, temveč tudi za boljše prepoznavanje bolezni, pravilno ravnanje ob epileptičnih napadih ter večjo vključenost oseb z epilepsijo v izobraževalno, delovno in širše družbeno okolje. Prispeva k zaščiti njihovih pravic, zmanjševanju diskriminacije ter k večjemu razumevanju raznolikim oblikam poteka bolezni, ki je v večini primerov uspešno obvladljiva.
Mednarodni dan epilepsije je priložnost za krepitev znanja, empatije in razumevanja ter za spodbujanje družbenega okolja, v katerem osebe z epilepsijo niso opredeljene skozi bolezen, temveč kot enakovredni člani skupnosti z različnimi sposobnostmi in potenciali.
