Ob obisku Vlade Republike Slovenije v Obalno-kraški regiji je Občina Sežana gostila več članov vladne ekipe, ki so se na različnih lokacijah v občini seznanili s ključnimi razvojnimi projekti, izzivi in priložnostmi kraškega prostora. Delovni obiski so bili namenjeni neposrednemu dialogu med državo in lokalnim okoljem ter predstavitvi konkretnih projektov, ki pomembno zaznamujejo razvoj občine Sežane in širše regije na področjih zdravstva, čezmejnega sodelovanja, gospodarstva, izobraževanja, kulture, energetike, protipožarne varnosti in dolgotrajne oskrbe.
Obisk je ponudil celovit vpogled v strateške usmeritve občine, hkrati pa potrdil pomen sodelovanja med državno in lokalno ravnijo pri iskanju trajnostnih rešitev za prihodnost Krasa.
Zdravstveni center Sežana – povezovanje primarne, sekundarne in urgentne ravni
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel sta se ob obisku Bolnišnice Sežana seznanila s projektom Zdravstvenega centra Sežana, ki vključuje izgradnjo Satelitskega urgentnega centra (SUC), novega Zdravstvenega doma Sežana ter prizidka bolnišnice. Gre za pilotni projekt celostnega povezovanja primarne, sekundarne in urgentne zdravstvene dejavnosti na enem mestu, ki bo dolgoročno izboljšal dostopnost, kakovost in varnost zdravstvene oskrbe za prebivalce Sežane in širše regije.
Predsednik vlade je projektu izrazil podporo ter poudaril njegov širši pomen za razvoj zdravstvene mreže v regiji, ministrica za zdravje pa ga je ocenila kot dober primer iskanja sinergij in učinkovitejših organizacijskih rešitev v javnem zdravstvu. Župan Občine Sežana Andrej Sila je ob tem izpostavil, da gre za ključno razvojno naložbo, ki odgovarja na kadrovske, organizacijske in prostorske izzive zdravstvenega sistema ter presega lokalni pomen.
Čezmejni Kras–Carso kot prostor povezovanja in skupnega razvoja
Na območju nekdanjega mejnega prehoda Lipica je v okviru vladnega obiska Obalno-kraške regije potekalo delovno srečanje, namenjeno razpravi o razvoju čezmejnega prostora Kras–Carso ter prihodnjih usmeritvah strateškega projekta Interreg KRAS–CARSO II. V ospredju pogovorov z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Matejem Arčonom ter ministrom za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandrom Jevškom so bili doseženi rezultati dosedanjega čezmejnega sodelovanja ter vizija njegovega nadaljnjega sistemskega nadgrajevanja.
Projekt KRAS–CARSO II, ki je edini strateški projekt, predlagan s strani Republike Slovenije v programu Interreg Italija–Slovenija 2021–2027, gradi na več kot dveh desetletjih sodelovanja na Matičnem Krasu. Usmerjen je v trajnostni razvoj območja ter v vzpostavitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Kras–Carso, ki bo prvič omogočilo formalno in trajno upravljanje skupnega čezmejnega prostora ter bodočega geoparka Kras–Carso. EZTS bo v celoto povezal 5 občin na slovenski in 12 na italijanski strani Krasa. V objektu nekdanjega mejnega prehoda Lipica hkrati nastaja Informacijski center čezmejnega geoparka, predvideni sedež EZTS in pomembna vstopna točka za interpretacijo dediščine, povezovanje lokalnih skupnosti ter razvoj trajnostnega turizma.
Ministra sta projektu izrazila jasno podporo. Minister Arčon je posebej poudaril pomen nove zakonske podlage za sistemsko financiranje EZTS, ki bo zagotovila dolgoročno stabilnost njegovega delovanja, minister Jevšek pa je izpostavil, da EZTS predstavlja razvojno orodje za celosten pristop k razvoju čezmejne regije, ki presega zmogljivosti posameznih občin.
Srečanja so se udeležili tudi predstavniki občin na italijanski strani Krasa ter generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. Med navzočimi so bili župan Trsta Roberto Dipiazza s podžupanjo Sereno Tonel, župan Devin–Nabrežine Igor Gabrovec, županja Zgonika Monica Hrovatin, župan Doline Aleksander Coretti, podžupan Repentabra Marjan Verša ter odbornik občine Milje Andrea Mariucci. Njihova prisotnost je potrdila, da projekt KRAS–CARSO II temelji na močnih čezmejnih partnerstvih in skupnem razumevanju razvoja Krasa kot enotnega, povezanega prostora.
Gospodarstvo, podjetništvo in športna infrastruktura
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je obiskal Terminal Sežana, kjer so mu predstavniki Občine Sežana skupaj s predstavniki Luke Koper, Adriaterminalov, podjetij Go Asset ter Trampuž Transport predstavili razvoj poslovne cone in delovanje obstoječe cone na jugozahodnem delu Sežane. Ob tem so izpostavili logistične potenciale območja ter njegov geostrateški položaj na stičišču pomembnih prometnih in gospodarskih tokov, ki odpira možnosti za nadaljnji razvoj logističnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Obisk je minister nadaljeval v Inkubatorju Sežana, kjer so mu predstavili poslanstvo podpornega okolja za razvoj podjetništva, inovacij in prehoda v Tehnološki park Sežana. Izpostavljena je bila tudi Visoka strokovna šola za oblikovanje materialov (VSOM) kot primer študija, ki je neposredno povezan s potrebami gospodarstva.
V podjetju Marmor so ministru predstavili celoten proces delovanja podjetja, od pridobivanja surovine v kamnolomu, njene obdelave do vgradnje naravnega kamna na trgih Slovenije, Evrope in širše. Obisk je potrdil pomen tradicionalnih panog v povezavi s sodobnimi tržnimi in tehnološkimi pristopi.
Ob zaključku srečanja v Sežani si je minister ogledal tudi pridobitve na področju športne infrastrukture, in sicer prenovljeno šolsko športno dvorano ter Center urbanih športov Sežana, ki je v fazi izgradnje. Obe investiciji sta bili sofinancirani s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter pomembno prispevata k razvoju lokalne skupnosti, spodbujanju aktivnega življenjskega sloga in izboljšanju kakovosti bivanja.
Znanje, inovacije in decentralizacija visokošolskega prostora
Inkubator Sežana z visoko šolo je v okviru obiska regije obiskal tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. Direktor Dorijan Maršič je predstavil razvoj, dosežke in aktualne programe Inkubatorja ter njegovo vpetost v lokalno okolje in mednarodne povezave. Poudaril je tudi vlogo Izobraževalnega razvojnega središča, s katerim Inkubator, katerega edina lastnica je Občina Sežana, pomembno prispeva k razvoju višjega in visokega šolstva ter k decentralizaciji visokošolskega prostora.
Dekan VSOM Anton Marn je ministru predstavil nastanek šole ter prve korake izvajanja študijskega programa oblikovanja materialov v tekočem študijskem letu. Ob tem je izpostavil ključne izzive študija v Sežani, med drugim pomanjkanje študentskih nastanitev, omejeno ponudbo študentske prehrane ter zasebni status visoke šole, ki trenutno ne omogoča financiranja študija iz javnih sredstev. Minister Papič je ob tem pojasnil, da ima VSOM kot zasebna visokošolska ustanova dve možnosti za vključitev v javno financiranje, in sicer z vključitvijo v eno od javnih univerz ali s pridobitvijo koncesije, kar naj bi bilo mogoče po letu 2028.
Kultura, digitalna preobrazba in Kosovelovo leto 2026
Ministrico za kulturo Asto Vrečko so ob prihodu v Sežano na Trgu osvoboditve simbolno sprejeli predstavniki Občine Sežana pri kipu Srečka Kosovela, s čimer je bil že v uvodu poudarjen pomen pesnika in njegove dediščine za identiteto kraškega prostora. Obisk se je nadaljeval na Vstopni točki KONS, kjer se je ministrica seznanila z vsebinami, produkti in interpretacijskimi pristopi, nastalimi v okviru projekta KONStrukTURIZEM, enega ključnih vsebinskih temeljev priprav na Kosovelovo leto 2026, ki bo obeležilo 100. obletnico pesnikove smrti.
Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer je obiskala Ljudsko univerzo Sežana, kjer je bil v ospredju pomen programov za krepitev digitalnih kompetenc, ki jih financira ministrstvo. V pogovoru z izvajalci je bil poudarjen pomen digitalnega opismenjevanja kot ključnega temelja za družbeno vključenost, enak dostop do znanj in aktivno sodelovanje vseh generacij v sodobni družbi.
V nadaljevanju obiska sta si ministrici ogledali nov film o pesnikovi dediščini v Kosovelovi sobi, kjer sodobni avdiovizualni in digitalni pristopi na dostopen in vsebinsko poglobljen način približujejo življenje, delo in misel Srečka Kosovela.
Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi koncept Kosovelovega leta 2026 kot vseslovenskega in čezmejnega kulturnega projekta, ki presega klasične oblike obeleževanja ter kulturo umešča v javni prostor, sodobne medije in participativne pristope. Projekt povezuje lokalno skupnost, nacionalne ustanove in mednarodne partnerje ter Kosovelovo misel odpira sodobnemu dialogu o prostoru, družbi in prihodnosti, pri čemer pomembno vlogo igrajo prav sodobni interpretacijski in digitalni pristopi.
Protipožarna varnost, kmetijstvo in gozdarstvo
V okviru obiska sta si Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter mag. Borut Sajovic, minister za obrambo Republike Slovenije, ogledala novozgrajene protipožarne gozdne prometnice na območju Agrarne skupnosti Križ – Filipčje Brdo. Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Agrarne skupnosti Filipčje Brdo – Križ ter Občine Sežana so jima na terenu predstavili konkretne aktivnosti za izboljšanje dostopnosti in učinkovitejše ukrepanje ob morebitnih požarih, ki pomembno prispevajo k večji varnosti prebivalstva ter ohranjanju kraške krajine.
Minister za obrambo mag. Borut Sajovic je obisk nadaljeval na sedežu Občine Sežana, kjer se je seznanil s potekom in učinki projekta Karst-Safe, s poudarkom na ukrepih za ohranitev in vzpostavitev novih pašnik površin na območju matičnega Krasa, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zaraščanja in količine gorljive biomase v okolici naselij. Matej Kravanja iz sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije je izpostavil ukrepe protipožarnega varstva v požarno ogroženih gozdovih, ki so po največjem požaru v letu 2022 bistveno pripomogli k odpiranju gozdnih površin tako za namene požarnega varstva kot tudi gospodarjenja z gozdovi. Izzive tako na področju preventive kot tudi odzivanja na podnebno pogojene nesreče z vidika gasilske stroke je predstavil Blaž Turk, direktor-poveljnik poklicne gasilske enote Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Projekt Karst-Safe, katerega vodilni partner je Občina Sežana, je povezal deležnike z različnih področij – gozdarstva, kmetijstva, gasilstva in lokalne skupnosti, zbrani pa so bili enotnega mnenja, da gre za primer dobre prakse na področju protipožarne preventive, za kar si bodo vsi skupaj še naprej prizadevali.
Dolgotrajna oskrba in skrb za starejše
Ob obisku dr. Luke Omladiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za solidarno prihodnost, v Domu upokojencev Sežana je bila posebna pozornost namenjena izvajanju Zakona o dolgotrajni oskrbi ter aktualnim izzivom na področju skrbi za starejše, zlasti kadrovskim vprašanjem in vprašanjem financiranja.
Direktorica doma Rosana Šturm je ob tej priložnosti izpostavila dolgoletno željo in nujno potrebo po sanaciji kuhinje ter izgradnji prizidka, ki bi vključeval tudi požarni izhod in požarne stopnice, kar bi pomembno prispevalo k večji varnosti ter izboljšanju bivalnih pogojev stanovalcev. Predstavnici Občine Sežana pa sta opozorili na potrebo po dodatni sistemski ureditvi kritja stroškov namestitev za uporabnike z večjimi potrebami po oskrbi, zlasti v posebnih socialnovarstvenih zavodih, kjer so oskrbnine višje.
Spodbudna je bila informacija, da ministrstvo že aktivno išče rešitve za izpostavljene izzive, s ciljem nadaljnjega razvoja kakovostnega, dostopnega in pravičnega sistema dolgotrajne oskrbe.
Energetika in zeleni prehod
Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer se je v Sežani seznanil s primeri samooskrbnih skupnostnih sončnih elektrarn, ki predstavljajo pomemben korak k večji energetski neodvisnosti lokalnih skupnosti ter krepitvi rabe obnovljivih virov energije. Ob tem je pohvalil premišljeno zasnovane občinske projekte, ki z že izvedenimi rešitvami predstavljajo dobre prakse na področju skupnostne energetike.
V okviru delovnega sestanka so bile predstavljene dosedanje aktivnosti občine na področju energetike ter ključni izzivi zelenega prehoda. Poseben poudarek je bil namenjen razvoju energetike od sprejetja Lokalnega energetskega koncepta leta 2012 dalje, med pomembnejšimi dosežki pa energetski sanaciji Športne dvorane Sežana, ki je prinesla znižanje stroškov energije na približno 55 % prejšnje porabe. Prav tako se je minister seznanil, da je Občina Sežana v letu 2024 sistematično okrepila področje energetike z vključitvijo v Energetsko zadrugo Gmajna, zaposlitvijo strokovnega kadra ter prenosom ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta na lokalno raven. Do konca leta so bile vzpostavljene tri energetske samooskrbne skupnosti in postavljene tri sončne elektrarne s skupno močjo 471,13 kWp. V letu 2025 je začela pripravo novega Lokalnega energetskega koncepta, posodobitvijo energetskega knjigovodstva, pridobila je 72 energetskih izkaznic za občinske objekte ter pripravila idejno zasnovo dveh sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Občinski svet je sprejel tudi Odlok o oskrbi s toploto, prvi tovrstni akt v Sloveniji po uveljavitvi nove zakonodaje. Predstavljeni so bili tudi konkretni učinki skupnostne samooskrbe, ki uporabnikom prinašajo do 47 EUR/MWh prihrankov.
V zaključku so bili izpostavljeni izzivi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ter nujne energetske sanacije javnih objektov, pri katerih bo v prihodnje ključno tesnejše sodelovanje z državo. Minister je ob tem izrazil interes za nadaljnjo podporo projektom, ki prispevajo k učinkovitejši rabi energije, izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev ter pospešenemu uvajanju obnovljivih virov energije v lokalnem okolju.
Dialog z lokalnim okoljem kot temelj razvoja
Župan Občine Sežana Andrej Sila se je v okviru obiska udeležil tudi delovnega kosila predsednika Vlade Republike Slovenije z županjami in župani Obalno-kraške regije, ki so se ga poleg predstavnikov lokalnih skupnosti udeležili še ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
Poleg sodelovanja v razpravi o projektu Oskrba prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo je župan Andrej Sila v razpravi opozoril tudi na problematiko prometne povezave med Sežano in Ljubljano, na zapuščenost in neuglednost mejnega prehoda Fernetiči, ki predstavlja enega pomembnejših vstopov v Republiko Slovenijo, ter na potrebo po celostni ureditvi prometne infrastrukture in regionalne ceste na območju mejnega prehoda, kjer je nujno sodelovanje države. Dotaknili so se tudi vprašanja praznih nepremičnin v lasti Republike Slovenije na območju občine Sežana ter kadrovske problematike Zdravstvenega doma Sežana, na katero je župan opozoril tudi ob srečanju z ministrico za zdravje v Sežani.
Obisk Vlade Republike Slovenije v Obalno-kraški regiji se je zaključil s srečanjem z župani in predstavniki gospodarstva v Lipici, kjer je razprava tekla o ključnih razvojnih izzivih regije, priložnostih za krepitev sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom ter o pomenu trajnostnega in uravnoteženega regionalnega razvoja.
Vladni obisk v občini Sežani je potrdil pomen neposrednega dialoga med državno in lokalno ravnijo ter pokazal, da se številni razvojni izzivi lahko uspešno naslavljajo le s sodelovanjem, razumevanjem posebnosti prostora in dolgoročno vizijo.
