Kosovelova domačija v Tomaju ni le arhitekturni objekt, temveč prostor spomina, družinske zgodovine in kulturne identitete Krasa. Hišo je med letoma 1924 in 1925 zgradil Anton Kosovel, pri delu pa so pomagali vaščani in kamnoseški mojstri, ki so v objekt vnesli značilnosti kraškega graditeljstva. Domačija je bila zasnovana kot preprosta vila z vrtom in odseva racionalističen slog časa, v katerem je nastala. Prav v tem okolju je mladi Srečko Kosovel doživljal svojo formacijo, ustvarjal prve literarne zapise in rasel znotraj družine, ki je imela pomemben kulturni vpliv v kraju in širšem zaledju.
Po smrti staršev so za hišo skrbeli družinski člani, ključna varuhinja domačije pa je bila najstarejša hči Antonija (Tončka) Kosovel, ki je v stavbi živela vse do svoje smrti leta 1989. Ohranila je vrt, ki je bil pomemben del družinske identitete, in skrbela, da je domačija ostala prostor kontinuitete in spomina. Zadnja prebivalka hiše je bila Aino Kosovel, ki je stavbo podarila Občini Sežana in si pri tem zagotovila dosmrtno pravico do uporabe apartmaja. Prav ta donacija je omogočila, da je Kosovelova domačija kot kulturna dediščina postala javno dostopen prostor.
Zadnja večja prenova je bila izvedena po potresu v letih 1997–2000, ko je hiša dobila obliko, kakršno poznamo danes. Z njo so bili utrjeni temelji muzejske postavitve ter vzpostavljena prostorska organizacija, ki obiskovalcem omogoča vpogled v življenje družine. Domačijo sestavljajo tri povezane enote: osrednja hiša kot muzej, servisni objekt z informacijskim delom in sanitarijami ter zunanji prostor z vrtom, peščenimi potmi, glicinijami, sadnimi drevesi ter zgodovinsko strukturo parterja.
Danes domačija ohranja tako materialni kot simbolni pomen — predstavlja življenjski prostor družine Kosovel, odraža družbeno, kulturno in bivanjsko dinamiko Krasa v 20. stoletju in obiskovalcem omogoča razumevanje, v kakšnem okolju je nastajala pesnikova miselnost. Z novo prenovo, ki je v teku projekta Celovita obnova Kosovelove domačije, se zgodba domačije dopolnjuje: ostaja muzejski prostor, hkrati pa se razvija v živ center kulturnih, izobraževalnih in skupnostnih vsebin, kjer se zgodovina povezuje s sedanjostjo ter ustvarja temelje za prihodnost.
Projekt »Celovita obnova Kosovelove domačije v Tomaju« je sofinanciran s strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj v okviru izvajanja Programa razvojnih spodbud za obmejna problemska območja v obdobju 2022–2025 – ukrepa Revitalizacija objektov javne infrastrukture ter preko Slovenskega regionalno razvojnega sklada za finančni produkt LOKALNO OPO Turizem.
