Slovenska nacionalna komisija za UNESCO je letošnji Dan UNESCO 2025 obeležila v Občini Sežana. Dogodek, ki je tudi letos ponudil priložnost za srečanje vseh, ki v Sloveniji sooblikujejo in ohranjajo UNESCO vrednote, je potekal v Kobilarni Lipica ter poseben poudarek namenil predvsem nesnovni kulturni dediščini, ki v Sloveniji od leta 2008 uživa sistematično zaščito.
Širše območje Krasa je tesno povezano z UNESCOM; reja lipicancev v Kobilarni Lipica je vpisana na UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine, del istega seznama je večnacionalni vpis veščine suhozidne gradnje, znanja in tehnike, Občina Sežana pa si trenutno s pripravo vloge prizadeva za vpis nastajajočega čezmejnega geoparka Kras-Carso.
Več kot 100 udeležencev iz vse Slovenije je prisluhnilo pregledu ključnih aktivnosti Slovenske nacionalne komisije za obdobje 2024–2025. Ob tem je bilo posebej izpostavljeno delo UNESCO nacionalnih odborov, organizacija štirih večjih mednarodnih dogodkov in projekt Veter miru, ki se je začel v slovenskih šolah, v le nekaj mesecih pa se je razširil v 30 držav sveta.
Ob obravnavi osrednje teme – nesnovne kulturne dediščine – so sogovorniki med 153 enotami iz nacionalnega registra izpostavili tistih sedem, ki so vpisane tudi na UNESCOV seznam: Škofjeloški pasijon, Obhodi kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji, Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje, Tradicija reje lipicancev, Čebelarstvo v Sloveniji – način življenja, Babištvo: znanja, veščine in prakse. Osrednji del uradnega dela je bila razprava o nesnovni kulturni dediščini v Sloveniji, kjer so se sogovorniki strinjali, da je nesnovna kulturna dediščina živa v soglasju skupnostjo in predstavlja nevidno vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Srečanje se je zaključilo s terenskimi ogledi in preizkušanje veščine suhozidne gradnje v praksi.
