Leta 1895 je šentviški klepar Anton Belec skupaj s petimi pomočniki v pičlih petih urah postavil in utrdil Aljažev stolp na vrhu Triglava. Ta se je sprva imenoval Triglavski stolp.
Zasnoval ga je duhovnik z Dovjega, Jakob Aljaž, po katerem nosi tudi ime. V času Jakoba Aljaža je bilo naše ozemlje pod Avstro-ogrsko monarhijo. Nad nemškimi vplivi in idejami je bil dovški duhovnik tako zgrožen, da se mu je porodila ideja o stolpu kot braniku slovenstva.
Nemško-avstrijsko planinsko društvo je do njegovega prihoda zelo dobro obvladovalo naše gore. Postavljali so poti in gradili planinske koče, v katerih pa ni bilo prostora za Slovence. Aljaž je od takratne dovške občine za en goldinar kupil vrh Triglava. Načrte za stolp je posredoval šentviškemu kleparju Antonu Belcu, ki je v svoji delavnici izdelal pločevinasti stolp.
Na vrh Triglava ga je Aljaž s petimi pomočniki postavil 7. avgusta 1895. Za njegovo utrditev so potrebovali pet ur. V 190 centimetrov visokem stolpu s štirimi okenci so bili trije stolčki, vpisna knjiga, kuhalnik na špirit in triglavska panorama slikarja Pernharta. Stolp je bil opremljen tudi s telegrafom, ki je omogočal komunikacijo s Kredarico in Dovjim. Skromna, a svečana otvoritev je sledila 15 dni kasneje, 22. avgusta 1895.
Nekateri Nemci iz Nemško-avstrijskega planinskega društva so si prizadevali, da bi stolp porušili, vendar jim to ni uspelo. Pločevinasti stolp je postal najbolj prepoznaven simbol slovenskega naroda.
V vseh teh letih je Aljažev stolp marsikaj preživel in je bil velikokrat v središču dogajanja. Pogosto so ga prilagajali, mu dodajali spominske plošče, v času nekdanje republike Jugoslavije so zastavico na konici zamenjali s peterokrako zvezdo. Triglav je bil namreč tudi najvišji vrh nekdanje države, v kateri smo Slovenci živeli do osamosvojitve. Večkrat je bil prebarvan. Med obema svetovnima vojnama je bil odet v zeleno, belo in rdečo barvo. Ob njem je potekala meja med Kraljevino SHS in Italijo. V času socializma je nosil rdeče oblačilo. Junija 1991, ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije, je na Aljaževem stolpu oziroma nad njim, saj je bil v snegu, zaplapolala slovenska zastava.
Slovenska država je 5. oktobra 1999 Aljažev stolp razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je tako dokončno udejanjila.
Stolp je večkrat v zgodovini predstavljal mejo med narodi, a je vedno združeval in povezoval slovenski narod. Leta 2018 je bil po 123 letih s helikopterjem prepeljan v dolino, kjer so ga obnovili in vrnili nazaj na vrh.
Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.
Viri: triglavskazakladnica.si., RTV Slovenija in produkcijska skupina MANGART ter Baza slovenskih filmov.
