Prehranske vlaknine so pomemben del uravnotežene prehrane. Največ se jih nahaja v hrani rastlinskega izvora. Kar 90 % prebivalstva dnevno zaužije manj od priporočenih 30 g vlaknin.
Vnos prehranskih vlaknin je nezadosten pri kar 90 % mladostnikov in odraslih ter pri 84 % starejših odraslih. Starejši odrasli zaužijejo največ prehranskih vlaknin, 22 g na dan, saj dnevno pojedo večjo količino zelenjave.
Razlog za to je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje obilo visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranskih vlaknin. Razvoj tehnologij je namreč omogočil odstranjevanje prehranskih vlaknin iz živil. Tako na primer dobimo belo moko z majhno vsebnostjo prehranskih vlaknin.
Slabe prehranske navade so posebej problematične pri mladostnikih, saj se v tem obdobju oblikujejo vzorci, ki nas zaznamujejo tudi v kasnejših življenjskih obdobjih.
Raziskave vedno znova kažejo, da prehranske vlaknine ugodno vplivajo na vrsto zelo različnih funkcij v prebavnem traktu ter vplivajo na presnovo in splošno zdravje. Vplivajo na občutek sitosti, zato so koristne tudi pri uravnavanju telesne mase. Poleg tega uravnavajo raven krvnega sladkorja in znižujejo raven holesterola. Zato so prehranske vlaknine izjemno pomemben del uravnotežene prehrane.
Poleti prehranske navade nekoliko spremenimo, saj je na voljo več svežega sadja, solat in osvežilnih jedi. V vročini dejansko raje posegamo po bolj lahkotni hrani, ki nam daje več energije, nas ohladi in osveži.
