Partizanska cesta 4
6210 Sežana
Volaričev klavir družine Kosovel smo začasno preselili v Kosovelov dom Sežana.
Občina Sežana je na razpis Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj za revitalizacijo infrastrukture na obmejnih območjih uspešno prijavila projekt Celovite prenove Kosovelove domačije v Tomaju.
Klavir je trenutno postavljen v preddverju našega hrama kulture. Ob zaključku prenove ga vračamo na izvirno lokacijo, v klavirsko sobo na Domačiji.
Prvotni lastnik Hrabroslav Volarič je bil skladatelj in zborovodja po rodu iz Kobarida. Volariča opisujejo kot mehkega, nekoliko zasanjanega lirika. Ustvarjal je predvsem male oblike, ki so najbolj ustrezale njegovemu znanju in potrebam okolja, v katerem je deloval. Moč njegove zgodnje romantično orientirane glasbe je v izvirni melodiki, ki je večkrat ljudsko občutena, saj se naslanja na slovensko ljudsko pesem. Iz vokalnih del je razvidno, da je dobro obvladal kompozicijsko tehniko in harmonijo, nekaj trdote je opaziti le v klavirskih delih. Večino skladb je ustvaril v času učiteljevanja. Bil je vnet narodnjak, zato je za nekatere zbore značilen narodnobuditeljski zanos, ki je odsev tedanjih političnih razmer. Samospevi so preprosti, po izrazu prisrčni in čustveno poglobljeni.
Žal je v dvaintridesetem letu življenja zbolel, najprej za tifusom, nato pa še za pljučnico in ji leta 1895 podlegel. Družina je ostala brez prihodkov, zato je vdova Franica (r. Kokole) njegov klavir prodala Antonu Kosovelu, pokončnemu prosvetniku kraškega človeka.
Klavir je izdelalo podjetje Aloisa Kerna z Dunaja, ki je začelo obratovati leta 1860. Po njihovih oglasih sodeč, so klavirje vseh vrst izdelovali iz najboljših materialov po najnovejših metodah. Odlikovali so jih solidnost, trajnost in polnost tona.
Anton Kosovel je spodbujal muzikaličnost svojih otrok. Skozi čas so se tipk klavirja dotikali še mnogi drugi prsti. Nazadnje prsti pianistke Špele Horvat, ki je nanj zaigrala za celovečerni dokumentarno-igrani TV film Marka Sosiča z naslovom Karmela. Dokumentarno-igrani portret tematizira in razgrinja življenjsko in umetniško pot svetovljanke Karmele Kosovel, ene izmed sestra pesnika Srečka Kosovela. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je v Trstu študirala in diplomirala iz klavirja, specializacijo je opravila v Münchnu ter uspešno koncertirala. Prek njenih pisem sledimo njeni življenjski in umetniški poti tako skozi njena ljubezenska razmerja kakor tudi skozi ljubezenska čustva, ki so jih do nje gojili nekateri vidni predstavniki tedanje slovenske kulturne srenje.