Na današnji dan leta 1717 je bila rojena Marija Terezija, vladarica habsburških dežel, razsvetljena absolutistka.
Marija Terezija je bila starejša hči cesarja Karla VI. in Elizabete Kristine Brunšviško-Wolfenbüttelske. Deležna je bila vzgoje in izobraževanja, značilnega za hčerke iz dinastičnega rodu, s poudarkom na dvornem vedenju, glasbi, plesu in jezikih. Že izbira jezikov - izključno romanski jeziki, kot so latinščina, francoščina, italijanščina in španščina, ne pa jeziki kronskih dežel, kot sta madžarščina in češčina, kot je bilo sicer običajno za prestolonaslednike - kaže, da prvotno ni bila pripravljena na prihodnjo vlogo vladarice. Poleg tega je bila deležna običajne osnovne klasične izobrazbe po strogo jezuitskih načelih. Ni se učila politične teorije, vojaških ved ali diplomacije.
Ko je po nenadni smrti svojega očeta leta 1740 prevzela vodenje države, je bilo kmalu jasno, da očetova vseživljenjska prizadevanja, da bi z diplomatskimi sporazumi zagotovil nadaljevanje habsburške monarhije, niso bila uspešna. Monarhija ni bila ustrezno pripravljena, da bi svoj obstoj branila z orožjem. V očeh nasprotnikov je avstrijska hiša izumrla, tudi zato, ker so se v zakonu Marije Terezije in Franca Štefana rodila najprej tri dekleta, kar je dodatno oslabilo položaj mlade monarhinje.
Njen motto se je glasil: Iustitia et Clementia, Pravičnost in usmiljenje.
Znana je tudi po terezijanski šolski reformi, ki je za otroke med 6. in 12. letom uvedla splošno šolsko obveznost. To še ne pomeni, da so takrat vsi otroci začeli hoditi v šolo, saj ta obveznost ni veljala za tiste podeželske otroke, ki so bili preveč oddaljeni od najbližje šole.
V času njenega vladanja se je v monarhiji razširilo gojenje krompirja, čeprav se je popolnoma prijelo šele nekaj desetletij po njeni smrti. Pridelava hrane se je izboljšala, saj so po cesarstvu ustanavljali kmetijske družbe, kjer so kmetom svetovali, kako izboljšati gospodarjenje.
Spodbujala je tudi sadjarstvo. Na Slovenskem se je v njenem času začela širiti pridelava hrušk, ki prej skoraj niso bile poznane. Na Primorskem je cesarica spodbujala gojenje oljk.
Ker je želela preprečiti pogoste požare, je na vaseh prepovedala graditi nove hiše iz lesa.
O Mariji Tereziji je spletenih mnogo zgodb, tudi izmišljenih, kajti v štiridesetletnem vladanju se je soočala z mnogimi izzivi, ki so nevarno ogrožali vladavino njene družine. Imela je mnogo vladarskih naslovov, saj je bila velika avstrijska nadvojvodinja, avstrijska cesarica, ogrska in češka kraljica ter kraljica drugih dežel, ki so spadale v njeno cesarstvo. Rodila se je 13. maja 1717 na Dunaju in v njem leta 1780 tudi umrla. Bila je iz dinastije Habsburgov, ko pa se je pri devetnajstih poročila z lotarinškim nadvojvodo Francem Štefanom, je nastala nova dinastije Habsburško-Lotarinška. V zakonu se jima je rodilo šestnajst otrok, deset sinov in šest hčera. Njena sinova Jožef in Leopold sta bila neposredna naslednika prestola, hčerke pa je poročila v ugledne vladarske hiše po Evropi.
Med najbolj znanimi je njena najmlajša, Marija Antonija, ki jo je poročila s francoskim prestolonaslednikom Ludvikom, kasnejšim kraljem Ludvikom XVI. Leta 1789 so ga s prestola pregnali francoski revolucionarji. Marija Antonija je v Franciji postala Marija Antoinetta in končala pod giljotino.
