Občina Sežana v sodelovanju z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami in društvi ob 80. obletnici OSVOBODITVE SEŽANE in 84. obletnici OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA vljudno vabi na spominsko svečanost v četrtek, 24. aprila 2025, ob 17. uri v Kosovelov dom Sežana.
6. aprila 1941, ko Nemčija brez vojne napovedi napade Jugoslavijo, navadno zaznamujemo kot dan, ko v vojno stopi Slovenija. Primorski Slovenci, ki smo po koncu prve svetovne vojne z novo delitvijo Evrope prišli pod Italijo, smo bili v vojni že z vstopom Italije vanjo leta 1940. Koroški Slovenci so postali del tretjega rajha z anšlusom. Pripadnike slovenskega naroda zunaj meja Kraljevine Jugoslavije sta ogrožala tako fašizem kot nacizem. Da to čaka tudi preostale, je spodbudilo ljudi, da so se začeli pripravljati na odpor.
Slovenija namreč kot geopolitičen pojem na zemljevidu nove Evrope, ki so jo ustvarjale sile osi, sploh ni obstajala. Postalo je tudi jasno, da odpor ni v načrtu naših predvojnih političnih sil. Ker pa so dejanja okupatorjev neposredno vplivala na življenja ljudi, se je tukaj odprlo vplivno področje, ki je potrebovalo le še sprožilno iskro.
26. aprila 1941 so se v vili Josipa Vidmarja v Rožni dolini zbrali na sestanku, ki so ga pozneje razglasili za ustanovni sestanek, Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl kot predstavniki komunistov, Tone Fajfar kot predstavnik krščanskih socialistov, Josip Vidmar, Fran Šturm in Ferdo Kozak, ki so predstavljali zainteresirane kulturnike, ter Josip Rus iz sokolske organizacije. Na letaku, ki so ga natisnili nekaj dni po sestanku, so zapisali, da so ustanovili 'osvobodilno fronto slovenskega naroda'.
(Povzeto po A. Svenšek, MMC.)
