Razvoj slovenske publicistike zaznamuje tudi vpliv časopisa Mladina, ki ga je z drugim letnikom jeseni 1925 prevzel Srečko Kosovel in njegov krog evropsko razgledanih študentov ljubljanske univerze (Kreft, Debevec, Gspan, Grahor, Delak, Košak, Onič, Ocvirk, Kocjančič). »Plaho« stanje slovenske kulturne publicistike pod Kosovelovo taktirko izstopi iz »kota«, kjer jo je razboriti (21-letni) urednik opažal ob prevzemu publikacije. Po vsebinsko skromnejšem in časnikarsko manj izbrušenem prvem letniku, ki ni posebej pritegnil srednješolcev ali študentov, začne Mladina postopoma dobivati podobo mesečnika mlajše kulturne generacije. Kosovel po agoniji prve svetovne vojne napove prelom s starim in duhovno prenovo. Generacijski duh se zamenja.
V Kosovelovem letu in prav na dan, ko mineva sto let od slovesa Srečka Kosovela, bo dramaturg in teatrolog mag. Primož Jesenko iz Slovenskega gledališkega inštituta razkril to manj poznano plat delovanja tega pesnika in publicista, najvidnejšega predstavnika slovenske moderne poezije.
