Občina Sežana
DomovKazaloE-mailvecjemanjse Išči  
Obcinski predpisiVloge in obrazciUradne objaveInformacije javnega znacaja
Občina Sežana
Partizanska cesta 4
6210 Sežana

T: ++386 (0)5 731 01 00
F: ++386 (0)5 731 01 23
E: obcina@sezana.si

Kosovelova knjižnica v obletnicah
Natisni  Pošlji prijatelju
24.5.2013

 

Kosovelova knjižnica je v petek, 24. maja 2013, obeležila 65-letnico ustanovitve ljudske knjižnice in 50-letnico imenovanja Kosovelove knjižnice Sežana.  Na slovesnosti so se zaposleni, gostje in množica obiskovalcev poklonili bogati in dolgi tradiciji knjižničarstva na tem delu Krasa. Prireditev je potekala v čitalnici. Hudomušnost in sproščenost v program sta vnesli dijakinji Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana Nina Mohorčič in Urška Orel, ki sta nastopili kot povezovalki, glasbene vložke pa so prispevali gojenci Glasbene šole Sežana Ana Kukanja, Martin Stojanoski in Maja Kralj. Po pozdravnem nagovoru direktorice mag. Magdalene Svetina Terčon in župana Občine Sežana Davorina Terčona je kot slavnostni govornik nastopil pesnik, akademik in častni član občine Sežana Ciril Zlobec. Spregovoril je o Kosovelu in njegovem duhu kot tudi o poslanstvu knjižnice in knjige zlasti na Primorskem. V nadaljevanju so obiskovalci lahko spoznali duh in poslanstvo knjižnice v filmu režiserja in scenarista Jadrana Sterleta. V njem so se obiskovalci srečali s številnimi soustvarjalci knjižnice, kot so Pavel Skrinjar, Stanislav Renčelj, Dragica Sosič in drugi, kot tudi z ravnateljicama Lučko Čehovin in Nadjo Mislej – Božič. Povezovalno nit med gibljivimi slikami pa predstavlja prva redno zaposlena knjižničarka Lidija Godina, ki se spominja začetkov knjižničarstva v Sežani po drugi svetovni vojni.
V tretjem delu programa je prevajalka Jolka Milič predstavila dve novi knjigi, ki ju je ob tej priložnosti izdala Kosovelova knjižnica Sežana. V knjižicah Ne vprašaj me, kaj je življenje, živi! ter Misli in prebliski in še marsikaj je znana kulturna delavka iz Sežane in redna obiskovalka knjižnice zbrala in uredila misli Srečka Kosovela. Slednji knjigi je dodala še esej z naslovom Barvni spekter Kosovelove poezije, pismo, ki ga je Srečko Kosovel pisal svojemu bratu Stanetu, predvsem pa napotek, kako se pravilno berejo zbrana dela.
Konec programa se je razvil v prijetno družabno srečanje s pokušino dobrot, ki so jih prispevali zaposleni v knjižnici. Ravno z njihovim delom, ki se ne navezuje zgolj na knjižnično dejavnost, uspeva biti Kosovelovi knjižnici Sežana to, kar je temelj vsake knjižnice – da je odprta ljudem.